Dnevnik prekratkih počitnic. Smisel življenja je ležanje na plaži


h1 17.07.2009

Danes je četrtek. Šesti dan. Četrtek je četrti dan le če začneš teden s ponedeljkom. Ker smo začeli s soboto, se četrtek šteje za šesti dan. No ja, nima veze. Četrtek, 9. julij, ura kaže 20:41. Pika konec.

Na frizuro sem se že navadil, lasje so že daljši (kot lahko vsak znanec in znanka pove, meni ne sedejo kratki lasje. Mogoče edino, če bi se čisto pobril, do nule. Mogoče pa res kdaj, za kakšno stavo. Ali pa če me kdo prepriča. Naslednje poletje), koža je zarjavela in na srečo nič rdeča. Sem se letos že dvakrat lupil, ker sem bil opečen … Nočem se še enkrat. In upam, da se nebom. Zaenkrat kaže okej.


Danes so bili na meniju kruhovi cmoki, jutri je v planu nekakšna mineštra. Sicer se mi že ob pogledu nanjo obrača želodec, ker mislim, da je milo rečeno … ogabna. Ampak okej. Nisem ravno velik oboževalec minešter in podobnih skropucal – jedi na žlico. Dunajc in pražen krompir, to je stvar! Ne pa da v lonec zmečeš vse kar imaš v hladilniku, dodaš še več neokusne zelenjave ter dodaš še malo makaronov … No ja, vsak ima svoj okus. But I don´t like that shit. Ampak, da ne bom prestrog – ne sklepaj, preden ne poizkusiš. Tako, da vam jutri sporočim, že sem sploh preživel. Aja, saj če nebom tako ali tako ne bom več pisal. Torej, če bom jutri še vedno pisal, sem preživel. Če ne, sta le dve opciji. Da me je zmanjkalo ali da so mi ukradli laptopa.

Vreme ob četrtkih je odlično! Lepo sonce, tako kot se spodobi na morju. In pa polno ljudi. Zjutraj se začne polniti, od 12ih do 4ih se plaža sprazni zaradi premočnega sonca, nekje ob petih, šestih pa se spet napolni. Pridejo še domačini in domačinke, pa je takoj spet veselo. A kaj, ko se okrog sedmih že vse sprazni. No, pa greva tudi midva. Pred tem še kratek skok v vodo, ker je ravno še malo sonca se lahko normalno posušiš, nato pa nazaj v apartma.

In nato igra Yatzee-ja. Se sprašujete kaj je to? Google vse ve, sicer pa lahko preko spleta to igro igrate celo sami. No, ta špil igrava tudi midva. Danes sem zgubil. Sva igra na 4 dobljene igre, in na koncu sem spušil v zadnjem metu. Ah, damn. Zdaj moram »za kazen« jutri naredit kosilo in potem še vse pomit … In ker v hladilniku ni nič drugega (ker bo jutri najin zadnji dan in zadnja noč v apartmaju) bom moral pogreti pač tisto mineštro. Je že zmrznjena, jo moram le odtaliti. Ampak kdo ve, če je tisto sploh užitno …

Sicer pa je nasploh prav fajn tukaj. Tako prijetno in mirno je. Vedno prijetno sončno s prijetnimi vaščani. Čeprav jih ni dosti. Takšna prijetna vasica je, ravno prav za kakšne upokojence in familije z majhnimi froci. Kaj drugega se tukaj bolj ne dogaja. In prav to pogrešam. Dogajanje. Zabavo. Musko. Frende. Ostale. Folk. Komaj čakam petnajstega. Papaya summer festival. Pridejo v soboto frendi, bomo od sobote do sobote v apartmaju, ki je najbližji Zrčam. Tako, da se bo stoposto kaj dogajalo. Do sobote bom pa ja zdržal … Le malo bolj umirjeno. Ni problema. Relax, odklop možganov. Kako že gre pesem?

Smisel življenja je ležanje na plaži,
Z možgani na off in čivavo na straži,
Sanjanje parnika v modrem ogledalu,
Piknik z mravljico in luknjo v sandalu.

Sem zadel?
—————————————————————————————————————–
no. 219:

Potnik v taksiju mora čim prej na železniško postajo. Taksist drvi skozi mesto kot divjak. Semafor je rdeč, on pa prečka križišče. Prav tako tudi naslednje križišče. Bliža se tretjemu, na semaforju gori zelena luč. Toda taksist močno zavre in zaustavi vozilo.
»Zakaj ste se pa ustavili pri zeleni luči?« začudeno vpraša potnik.
»Previdnost je mati modrosti. Lahko bi pripeljal moj kolega,« mu odgovori taksist.

  • Share/Bookmark
 
Objavljeno v 17.07.2009 ob 15:49 in zapisano pod dnevnik prekratkih počitnic .


1 komentar na “Dnevnik prekratkih počitnic. Smisel življenja je ležanje na plaži”


  1. a kruhove cmoke sta pa sama delala?



Komentiraj


h1

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !