Dnevnik prekratkih počitnic. Plaža, sonce in morje … čisti užitek!


h1 16.07.2009

Danes je sreda. 8. julij. Piše se leto 2009. Preživljam verjetno najdaljše počitnice v življenju sploh. Tri mesece premora. Končal sem četrti letnik gimnazije Poljane, sedaj grem naprej. Če naredim maturo, seveda. Predpostavljam, da sem jo. Odločitev za naprej je bila Fakulteta za ekonomijo. V prihodnosti naj bi bil ekonomist. Če je to dobro, še sam ne vem. Bomo videli. Načrti za prihodnost so: v štirih letih prva 3 leta faksa, nato v 2 letih naslednje dve. Kar pomeni v 7ih letih (najpozneje!) nekako do končanega faksa, do konca bolonjskega sistema. In potem kakšno službo dobit, kajne? Sicer mislim, da bo treba delat že kaj prej, kakšna praksa in tako … Bomo vidli. Do takrat je še daleč. Zaenkrat se uživa na morju. Do konca tega meseca. Potem pa delo. Dva meseca poletnega počitniškega dela preko študentskega servisa in vožnja vseh ur, da že končno naredim izpit za avto. Potem se pa začne faks … A do začetka dela in konca morja imam še 3 tedne in 4 dni. O delu bomo razmišljali kasneje. Sedaj se uživa!

In prav to počnem. No ja, točno zdaj ravno ne, ker je ura že 21:33 in je že tema, v apartmaju pa prekleto vroče, tako da ni ravno pretiranega užitka. A bomo pogledali kakšen film pa prebrali mogoče še kakšno stran v knjigi in se pripravili za jutrišnje jutranje kopanje. That´s my plan.

Če že pišem dnevnik, vas najbrž zanima kaj se je danes sploh kaj zgodilo … Včeraj zvečer je lilo kot iz škafa, tako da je bilo danes zjutraj prav prijetno osvežujoče. Seveda je bil sonce, še preveč ga je bilo, tako da je bilo že prevroče (medtem, ko dobim kakšen sms, da je v Ljubljani prav bedno, ker dežuje še podnevi in mi vsi zavidajo ker sem na morju). Sicer pa se med eno in četrto uro popoldne tako ali tako umakneva s sonca in greva rajši v apartma. Na kosilo in na ogled filma, potem pa spet v vodo. Občutek, ko se vržeš v vodo ravno v tisti največji vročini je nepopisen.

Vsi me tudi sprašujejo če sem sedaj, ko sem na morju že upecal kakšno ribo. In lahko bi jim bilo počasi že jasno, da če lani ni bilo nobene, tudi letos ne bo … Vsaj v Vlašićih ne. Razen nekih katoliških Nemcev in Nemk je tukaj nasploh bore malo ljudi, ki so iste starosti. In ne, katoliške Nemke niso zame. Hvala lepa. Obstaja le domačinka v trgovini, ki prodaja kruh, ampak nimam pojma koliko je stara, kaj šele, da vem kako ji je ime. Je čisto simpatična, ampak že zasedena … Tako da jok brate, odpade. Sicer je tudi še ena domačinka, ki streže pijačo. In priznam, je prav lušna. Ampak mislim, da je že nekako krepko čez 20. Jaz pravim, starost ni ovira! Ampak ne vem če ona misli isto. Tako, da bom kar lepo počakal na 20.-ga, ko pridem z morja. So v Ljubljani dovolj lušna dekleta …
—————————————————————————————————————–
no. 218:

Kilometre in kilometre se pelje zakonski par po ogorčenem prepiru brez besed skozi deželo. Končno prispeta na neko kmetijo, kjer zagledata, kako se par svinj valja v gnoju. »Tvoji sorodniki?« zajedljivo vpraša žena. »Ja,« odgovori mož, »tast in tašča.«

  • Share/Bookmark
 
Objavljeno v 16.07.2009 ob 15:45 in zapisano pod dnevnik prekratkih počitnic .


2 komentarjev na “Dnevnik prekratkih počitnic. Plaža, sonce in morje … čisti užitek!”


  1. Ja no.


  2. ja, take, ki so čez dvajset, res že mal preveč sivijo, pa slišjo in vidjo slabo, hodijo ob opori palice, al pa kar hojice, da o senilnosti ne govorim…



Komentiraj


h1

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !