Dnevnik prekratkih počitnic. Pa je že torek, kako hitro mine čas!


h1 15.07.2009

Ura je 2:43. Napisal sem le naslov. Več se mi ne da, ker grem ven. Vreme je super, je ravno sonce. Zato nimam namena čas preživeti v apartmaju. Bom kaj več napisal zvečer. Se slišimo.

Evo, se vračam. Ura je 20:17. Točno. Zunaj ni sončno, počasi se že večeri … Jutri mislim, da bo dež. Upam vseeno, da ga ne bo. Baje se gre jutri v Zadar. Pa še k frizerju lahko grem. Mam grozno frizuro, kaj se je zgodilo z njo vam ne povem. Neupam.


Osrednja stvar današnjega dneva je bil vzpon na sosednji hrib. Sploh ne vem če se lahko reče hrib, bolj kakšen grič ali kaj takega. A vseeno, gor so same ostre skale in ni ravno lahko hodit gor. Hodiš po ostrih skalah, če si neroda kot jaz pa se še spotakneš in se urežeš v dlan. Okoli tebe so le skale, pod tabo morje in prijeten zaliv. A ti si na hribu, kjer ni nič drugega kot skale, bodeča neža in par ovčjih drekov. Malih črnih kuglc uglaunem. A kljub temu je bilo okej. Tako, za telo in duha.

Razen vzpona se ni zgodilo nič posebnega. Morje, sonce, plaža, kopanje. Lenarjenje, gledanje filmov, super kosilo. Super čilaut počitnice torej! Kaj pa še hočeš lepšega lepo prosim … Brez skrbi, brez šole, edina stvar za kaj je treba poskrbeti je to, da grem vsak dan v trgovino po svež kruh ter da naredim kosilo. Mala malca. Edino kar mi mogoče manjka je kakšna prijetna družba … Frendi.

Priznam, pogrešam jih. Tudi brez njih je kul, ampak … Z njimi je boljše. Šele v takih trenutkih, ko si brez njih se zaveš kako koga pogrešaš in ti falijo v življenju. Če se z nekom vidiš vsak dan, potem pa se ne vidiš »le« tri dni, ti nekaj manjka.

Ampak jebiga, 4 dni bomo pa že držali, ane. Saj ni tako hudo …Do sobote, do prihoda frendov in zares tistega pravega uživanja na morju s prijatelji ne manjka dosti. Bom zaenkrat bolj lenaril, živel bolj upokojensko, čez en teden pa sprememba stanja, zgodil se bo – Papaya summer festival 2009!


—————————————————————————————————————–
no. 217:

»So stene dobro zvočno izolirane,« kupec stanovanja vpraša nepremičninskega agenta, ki ga vodi po novogradnji. »No ja, še kar,« se zasliši glas iz sosednjega stanovanja.

  • Share/Bookmark
 
Objavljeno v 15.07.2009 ob 15:39 in zapisano pod dnevnik prekratkih počitnic .


5 komentarjev na “Dnevnik prekratkih počitnic. Pa je že torek, kako hitro mine čas!”

  1. veroni

    frizura ni grozna spljooh. :D


  2. frizura je super, itak. menda se ja nis šu u frizeraj kvarit? si pa pozabu napisat, koga NAJBOLJ pogrešaš spljooh.


  3. Na takšni hribih so zraven ovac ponavadi tudi kače ;)

  4. petricia

    resno, frizura se zdi grozna samo tebi :P

  5. andraz182

    Ne, ne … frizura je bila grozna oh in sploh :D

    kač se pa ja ne bojimo!



Komentiraj


h1

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !