Dnevnik prekratkih počitnic. Nedelja in finale v Wimbledonu


h1 13.07.2009

Ura je osem, pozno popoldne. Kmalu bo zašlo sonce. Na kolenih imam laptop, na desni strani steno, na levi strani okno. Pogled čez okno mi razkrije sosede. Veliko hišo, pred hišo dva zlata kipca v obliki leva. Sumim, da so tujci. Ter da niso ravno revni. Črn audi ter manjši čoln pred hišo pove svoje. Ravno prej sem imel večerjo. Babičine nadevane paprike. Sicer še od kosila, sem jih le pogrel, a vseeno … Odlične so. Kljub temu, da ni bilo zraven ne krompirja, ne kruha. Kruh sva pojedla za kosilo, ker je nedelja so trgovine zaprte. Krompirja se nama ni dalo delati zraven, sva bila preveč lačna.


Danes sem vstal pozno. Za nekatere 12 niti ni tako pozna ura, a zame je. Ponavadi ne spim več kot 7 ur. Včeraj nisem nič spal, pa sem moral nadoknadit. Po prijetnem spanju ter pogledanem filmu (naslov sem spregledal, nek francoski film pač) sem se šel skopat. Lepo na pomol, razgrnem brisačo ter se najprej segrejem. Da se še malo posončim. Ravno tako, da postane prijetno vroče, da zapaše ohladitev. Takrat se ločim od brisače in pomola ter s skokom na glavo osvežim telo in duha. No ja, večalimanj le telo. Nato malo kravla gor pa dol pa se gremo posušit. In potem čas za kosilo. Kaj sva imela za kosilo že veste: »babičine filane paprike s kruhom«. Milina.

Po kosilu še enkrat plaža in skok v vodo, nato pa tenis. Danes je ravno bil finale. Wimbledon. Federrer vs. Roddick. Dober tenis, lepo oddigrano, na koncu sem že mislil, da bosta igrala do jutri. A vseeno se je končalo. Tudi z jokom Roddicka. A na žalost, ne zmagoslavnim. Za Andy-ja sem navijal tudi sam. Počasi imam Rogerja že zadosti, nemore vedno zmagat, no. Sem res upal, da bo danes zmagal Andy. Škoda.

In sedaj razmišljam kaj bi vam lahko še kaj povedal, kaj bi lahko zapisal v tale dnevnik, da bi bilo bolj zanimiv. Nič kaj zanimivega se mi ubistvu ne dogaja tukaj. V mirni, tihi, spokojni, obmorski vasici se lahko le bore malo dogaja. Vsaj meni zanimivega. Edino kar je bilo, je bil prepir. Prepir in dretje očeta. Za totalno brezveze. Ga bo minilo.
Ura je sedaj 8:22. Počasi končujem tale zapis. Mislim, da bo deževalo. Upam sicer da ne, a vse kaže na to, da bo. Sonca ni več, odšel je drugam, veselja ni več, odšel je stran. Jutri upam, da spet zasije. In da bo spet vroče, tako kot se spodobi. Lep pozdrav, se slišimo jutri.

Ajd čao
—————————————————————————————————————–
no. 215:

Kako spoznaš Gorenjca na plaži?
Objema vsakogar, ki se je namazal s kremo za sončenje.

  • Share/Bookmark
 
Objavljeno v 13.07.2009 ob 15:25 in zapisano pod dnevnik prekratkih počitnic .


1 komentar na “Dnevnik prekratkih počitnic. Nedelja in finale v Wimbledonu”


  1. več fotk bi imeli? zapisi pa so dobri.



Komentiraj


h1

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !