Dnevnik prekratkih počitnic. Prvi dan, sveže pečene ribice!


h1 12.07.2009

Spat danes ne grem, čez dve uri odhajam na morje. Kljub temu, da je ura pol dve zjutraj. Ne morem zaspati pa pika, bom spal v avtu. Ali pa na morju, saj bo še dovolj časa. Torej, odločil sem se, da bom naslednjih 14 dni pisal dnevnik. O morju, o meni in o vsem kar bom videl, slišal in otipal. Kar mi bo prišlo na misel in kar bom kaj takega posebnega (če sploh bo kaj posebnega :) ) počel. Vam sporočim. No zdaj pa samo zaprem oči za ene pol urce, da bom lahko med potjo buden, da bom lahko vozniku delal družbo. Če voznik zaspi med vožnjo ni dobro. Vsaj tako pravijo. No, samo malo zadremam …

Evo me nazaj. Ura je šest. Šest popoldne, javljam se iz otoka Pag, iz majhne prelepe vasice Vlašići. Na pot sva z očetom odšla že ob štirih zjutraj, ob devetih sva bila že v apartmaju. Ko razpakirava rečeva še par besed z lastnico, nato pa kaj kmalu skok v vodo. Letos so podaljšali pomol. Svaka jim čast. Lani je bil pomol še tako kratek, da se v vodo zaradi preplitke vode ni dalo skakati, letos se zaradi podaljšanega pomola da. Ni lepšega kot skok v vodo iz pomola. Prijetna osvežitev v slano morsko vodo, ki je ravno prave temperature – kot so rekli vremenarji, naj bi bilo 26 stopinj. V zraku pa mislim, da je okoli 35. Vroče kot pes torej. Ko se skopava greva na kosilo. Pržene lignje s pomfrijom, ofkors. Jih že dolgo nisem jedel, in moram priznat, da so bili zares dobri. Nato še malo sončenja na plaži ter odhod do apartmaja. Ker sva s seboj vzela laptopa se seveda prileže ogled filma. Danes je na vrsti film z naslovom Control (v prevodu – Nadzor). Subjektivno mnenje: popolna depresivna bedarija, ki nima kakšnega posebnega pomena. Ali pa jaz preprosto nisem tak tip človeka, ki bi užival v ogledu takih filmov.

Po filmu nas gazda apartmaja povabi na ribe. Pečene sveže ribice, ki jih speče sam v kaminu. Katere ribe so bile se ne spomnim. Mislim, da je bila ena izmed njih Orada. Za druge se ne spomnim. A kljub temu, da nepoznam rib, lahko rečem, da so bile odlične. Prav lepo pečene, s tržaško omako ter ob kruhu … Ni da ni. Lastnika in lastnico apartmaja poznam že dolgo. Kot smo ugotovili, se poznamo že 10 let. Takrat sem bil prvič tukaj. Kot je povedala lastnica: »Ove godine bio si sladki mali, a sada … Ništa više.« Heh, najbrž ima prav. Ampak to ne pomeni da nisem več sladek. Samo mali nisem več, haha. Po daljšem klepetu z lastnikom in lastnico se posloviva in odideva v apartma. Pogledava film Max Payne in zaspiva. Jutri je nov dan.


—————————————————————————————————————–
no. 214:

Učiteljica sprašuje učence, kako so prišli na svet.
»Jaz sem prišla na svet tako, da sta se mami in ati polupčkala.«
»Mene so kupili v trgovini …«
»Mene je pa štorklja prinesla.«
Pa se oglasi Janezek: »Tršica, a gremo mi, ki že seksamo, lahko ven, da ne poslušamo teh oslarij?«

  • Share/Bookmark
 
Objavljeno v 12.07.2009 ob 15:19 in zapisano pod dnevnik prekratkih počitnic .


3 komentarjev na “Dnevnik prekratkih počitnic. Prvi dan, sveže pečene ribice!”

  1. artificial

    Niti nisem bral celotnega zapisa, v oči mi je skočila besedica Control. Bedarija brez pomena, kot jo opišeš, je pravzaprav biografija Iana Curtisa. S tem nekako dobi pomen, kajne? Meni je bil dober film in tudi črno-bela tehnika ni kar tako. Je pa bolj lahkotno gledati kake akcije ali pa komedije, predvsem pa bolj počitniško.

    Uživaj v počitnicah!


  2. zelo dobr si napisou. še hočemo brati. pa še kaj več slikc videt.

  3. andraz182

    artificial … Ja, si kar prav spisal. Saj bi verjetno bil čisto okej film, le v drugih okoliščinah bi ga moral gledat. Za lene poletne počitnice na morju najbrš ni :D



Komentiraj


h1

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !