In ta zabava vključuje morje. Sicer ni prvič letos, saj sem na slovenski obali že bil; in če malce pokomentiram še slovensko obalo, moram reči, da je najlepše v Fiesi. Ne v Portorožu, saj je preveč ljudi – tam je plac za zabavo in pitje, ne v Kopru – ki je sedaj popolnoma razruvan, saj povsod nekaj delajo na cestah in nekaj gradijo, temveč v Fiesi. Prehod v morje je najbolj izi, ni meduz in podobnih plavajočih svinjarij v morju, le lepo čisto morje, ob morju pa prijeten, majhen kafič. Lep plac za izbrano družbo. Manjka le še sonček … in ni lepšega.

Grem na hrvaško obalo. Letos prvič. Na pag, v Vlašiće, natančneje. Če koga zanima še podrobneje si lahko pogleda tukaj. Vsem ostalim pa povem le, da je prijetno, lepo in mirno, čisto blizu morja in prfekten plac za čilaut – za oddih. Lepo en teden počitnic z očetom. Mislim, da nama bo kar fajn. Čez en teden pa Zrčeee!

Najprej teden dni počitka na morju, nato pa teden dni s frendi in frendico, kjer bo še večja uživancija. Oh ja, komaj čakam. Tukaj je vreme bolj bogo, tako da upam da je malce bolj južno kaj lepše. Ampak navkljub vremenu, moram priznat, da se mi kar dobro godi. Ma okej, avgusta bo treba pa delat. Zdaj si bomo malce na kredit vzeli, avgusta in septembra bomo pa odplačevali. Bomo že, le en kul đob mormo najt. Ma kdo kakšen predlog mogoče? Rabi kdo sorazmerno poceni delovno silo za avgust in september? Jaz se javim! andrazg212@hotmail.com, če misli kdo resno.

No, zdaj pa pičim. Lepo se mejte, če bo sreča ter bom prišel do neta se javim še kaj prej. Drugače pa se slišimo šele 20-ga, tam nekje, ko se vrnem nazaj. Če preživim, seveda. Uživajte kjerkoli že ste, pa tudi če ste doma. Saj veste, povsod je lepo, a doma je najlepše

Lep sončen pozdrav vam želi,

andraz182

—————————————————————————————————————–

no. 212:

Ginekolog je vprašal pacientko: »Imata z možem urejeno spolno življenje?«

»Jaz ga imam, za mojega moža pa ne vem!«

Čeprav nisem še dolgo časa bloger (kakšno leto in pol) imam že kar nekaj za seboj. Če se ne morem pohvaliti s prav dolgo dobo se lahko pohvalim vsaj z rednostjo pisanja. Resda sem kdaj pa kdaj prenehal pisati tudi za kakšen teden ko sem odšel na morje ali kam drugam, a sem se vedno vrnil in vedno napisal še več. Bolj zanimivo, bolj duhovito. Vsaj tako mislim. Nekateri bodo to pritrdili, nekateri odkimali z glavo. A vedno je tako. Nekateri te spodbujajo, nekateri so še preveč navdušeni, nekateri pa le iščejo kakršnokoli napako, kakršnokoli zmoto. Da bi te le zatrli ali te kako drugače spravili v slabo luč. Tako je vedno. Obstajajo dobre in slabe lastnosti. A to objavo nisem spisal zato. Ta objava ima globlji pomen. Blog je in vedno bo, del mene. Ne nameravam ga spustiti iz rok tako hitro. Morda edino, da bi odšel kam drugam, morda na svoje ter stran od siola, da bi bil neodvisen, vendar pisati ne bom odnehal. Tako sem se odločil. Pa naj bo to edina stvar pri kateri bom zares vztrajal do konca.

Sedaj sem že pri svoji 218. objavi s svojo 211. šalo. Sem poizkusil tako, da bi imela vsaka objava svoj vic, pa se nekako ni izšlo. A vseeno, približno pa je. Zato tole objavo namenjam predvsem zvestim bralcem. No, pa da ne rečem ravno le zvestim, vsem tistim, ki so moj blog prebrali ali vsaj pregledali več kot dvakrat, zato naj že zdaj povem, da tistim, ki to berete prvič verjetno ne bo ravno zanimivo. Morda pa le. Berite naprej pa boste videli.

In sedaj naj povzamem srce objave, srce zgodbe. Gre se o tem, zakaj sem začel ter kako sem začel. Navdušil me je oče. S svojim blogom. Njegov link lahko najdete na desni strani, tam med mojimi priljubljenimi, top 5 blogi. Poglejte pa boste videli. Je rekel, da je blog kar fajn stvar. Malce za zabavo, malce treniraš slovenščino, malce se uriš v pisanju, spoznavaš nove ljudi ter pišeš svoj dnevnik. Malce neobičajen dnevnik, saj ga lahko berejo prav vsi. In prav to se je meni zdelo zanimivo. Lastnega dnevnika si nisem nikoli želel pisati. Navadna bedarija. Zakaj bi sploh želel pisati ter izlivati svoje srce in dušo na nek papir, ki ga nihče ne bere. In nekega dne se bo le preprosto vrgel v smeti. Brez popolnega smisla. Vendar blog … Je drugačen. Drugačen od le navadnega dnevnika. Tu te lahko bere prav vsak ter prav vsak vidi tvojo zgodbo, dogajanje okrog tebe ter nekatera razmišljanja, ki se pletejo v tvoji glavi. In ko sedaj pogledam blog za nazaj, vidim da je popolni odsev tistega časa. Sicer nisem pisal ravno vsega, saj so blog brali tudi znanci in sorodniki (tako da nekaterih internih in zaupnih stvari nisem ravno objavil), sicer pa moj blog povzema strnjeno dogajanje okrog mene v zadnjih dveh letih. Letu in pol sicer. Tiste glavne stvari, tisti zanimivi dogodki, pretresljiva dogajanja, smehi in šale, kar nekaj je zapisanega. In sedaj se vračam na sam začetek.

Ko sem začel … Ko sem se prvič vpisal na Siolov blogos. So mi oča rekli, da je tukaj največja blogosfera (takrat še nisem imel pojma kaj to sploh pomeni), da te bere in vidi največ ljudi ter je prav zato tudi najbolj zanimivo. In sem poskusil. In se prijavil … kot andraz182. Na začetku sem imel že izbrano ime: Andraž. Pa ni šlo zaradi strešic. No pa poizkusimo andraz. In spet ni šlo. Bilo je že zasedeno, bil sem malce prepozen. In kaj sedaj? Priimka nisem hotel izdati kar takoj, zato sem si moral izmisliti nekaj novega. Tematskega bloga sem si rekel da ne bom pisal (kaj pa če si kdaj premislim in mi tista stvar ne bo več všeč?), zato sem si moral spomniti nekaj novega. In kaj bi to bilo? Heureka! Zamislil sem si število 182. Tisti, ki me tudi osebno poznate, da sem si to število izbral le zaradi enega razloga. Blinkov 182. Že dolgo časa imajo pri meni prav posebno mesto. Poznam skoraj vse komade, večino komadov poznam besedila, več kot polovico komadov bi znal celo zapeti. Kljub temu, da bi fušal. Pri meni ostajajo kot neprekosljivi. Vedno sem jih imel rad. Imajo hitrejšo in počasnejšo glasbo. Za prav vsako razpoloženje. Le komade moraš malce poznati, pa točno veš kaj se pravi muska, ki paše ob tistem trenutku.

No pa sem vam izdal to skrivnost. Zakaj pravzaprav številka 182. In razlog zakaj sem to »skrivnost«? Ponovna združitev blinkov! Že pred časom so razpadli, oziroma kot so povedali sami; vzeli so si daljši premor. In sedaj so ponovno nazaj. In to s turnejo po Ameriki. Oh ja, ko bi vsaj lahko odšel tja, na enega izmed njihovih koncertov. O ja, upam, da bodo imeli še kakšen koncert v Evropi pa grem takoj. Takoj. In z veseljem. Moja življenjska želja. Upam, da jo bom lahko kdaj uresničil. Če ne drugega bom sedaj delal kot zamorc da zaslužim za karto do Amerike pa grem magar tja na koncert. Kamorkoli, le da jih slišim v živo. Oh ja, mogoče mi pa le kdaj uspe …

In tako sem si izbral ime, domeno pri Siolu in sem začel s pisanjem. Tako živo se še spomnim svoje prve objave … In nato druge, in tistega prvega hita. Ko sem po analyticu imel že preko 1.000 unikatnih gledalcev. In prav to me je navdušilo da sem vztrajal. Do danes. In upam da bom še dolgo. Pristop verjamem da bom spreminjal. Spremenil si bom tudi ime. Sedaj nisem več blogerski mulc. Prav tako nisem več na Poljanah. Sedaj si moram spomniti nekaj novega. Nekaj zanimivega, ter da bom ohranil prepoznavno ime andraz182. Ima mogoče kdo kakšen predlog?

Ko vas takole sprašujem, publika, imam večkrat tesnejši stik z vami. Večkrat prebiram bloge, ki se na komentarje ter na komentatorje sploh ne odzovejo ter jih spregledajo. Toda meni to ni všeč. Tako kot pravi Adi Smolar: »Raje imam manjši koncert in tesnejši stik s publiko, kot ogromno publiko ter nobenega stika.« In dam mu prav. In tako se probam držati. Seveda včasih kaj napišem tudi tako, da pritegnem nove ljudi, da poleg zvestih bralcev morda pritegnem še koga novega. A vseeno poizkušam ohraniti stik. Do zdaj mislim, da sem še vedno odgovoril na skoraj vsak vprašalen komentar in tudi v prihodnosti se bom trudil tako. Obljubim ravno ne, saj obljub nočem požreti. A vendar, obljubim, da se bom potrudil. Komentar se izraža tudi v blogu samem. Komentar je del objave. Del bloga. In tako ste tudi vi draga publika in dragi bralci, košček mojega bloga. Soustvarjalci te spletne strani. Hvala tudi vam.

Tako. Pa sem končal. Morda niste prebrali vsega ker vas preprosto povedano ne zanima. Morda pa ste si vseeno vzeli 5 minut časa ter prebrali prav vse do zadnje pike. Nekateri preberejo le zadnji stavek ter mislijo, da so prebrali prav vse. Takšnih nimam rad. Če si že prišel na mojo stran ter odprl mojo objavo preberi do konca. Ali odidi. Le ne piši komentarja dokler ne prebereš vsega. Kot bi govoril o nečem, pa nimaš pojma. Šele ko prebereš celotno objavo napiši komentar. Hvala.

lep sončen dan vam želi vaš zvesti bloger,

andraz182

—————————————————————————————————————–

no. 211:

V 2. svetovni vojni so se moški šli bojevat, ženske pa so ostale same v hiši. Tako so Nemci odšli nekega dneva v vas da bi posilili ženske. Pridejo v hišo kjer so živele babica, hčerka in vnukinja. Pa se Nemci dogovorijo, da bojo najprej posilili mlajšo in nato starejšo. Ko opravijo babica pravi: »Ja gospodje, mene ne boste? Nemci odgovorijo: »Ja vi ste že malce prestara, da bi vas mučili. Nato babica pravi: »Ja če je vojna, je vojna za vse!«

In ja, žal mi je zanj. In predvsem za njegovo glasbo, saj bi lahko ustvarjal še naprej. Vseeno naj ostane v lepem spominu.

Michael Jackson, počivaj v miru.

Click here to view the embedded video.

—————————————————————————————————————–

Vica danes zaradi posebnega dogodka ne bo.

Računalnik, seveda. Laptop ubistvu. Saj niste slučajno na kaj drugega pomislili, a? Tudi prej sem že imel računalnik, vendar sem sedaj prešaltal na laptopa. Sem si rekel, da moram kupit eno prenosno mašino, da mi bo služila še na faksu. Vsaj upam, da bo zdržala do takrat. Oziroma do konca faksa.

Sicer pa sem se zdaj ravno privadil nanj, tipkovnica mi je neprimerljivo boljša na laptopu kot tista povsem navadna prav zaradi mehkejših tipk, imam še vgrajeno kamerco, monitor pa sem zaenkrat še ohranil »tastari«. Še vseeno ima velik 19inčni ekran prednost pred tistim manjšim, 15inčnim, pa tudi slika je tam boljša. Edino kar je, je to, da imam že sedaj malce zlizano miško. Saj veste, tisti touchpod ali kako se že imenuje tisto mesto, kjer naj bi bila miška. No, tam. Je že sedaj obrabljeno, pa imam leptop komaj en mesec. Pa naj vam ga še pokažem. Slikat se mi ga žal ni dalo, zato sem sliko našel na netu (slika je le simbolična)

Ponosen.

Drugače pa na obzorju nič kaj novega. Vse se dogaja ekspresno hitro, maturo sem že skoraj končal (le še jutri imam ustno matematiko. Držite pesti!), ljubezni življenja še vedno nisem našel, zato se vsake toliko zadovoljim s hladim pirom. Ali pa Laškim če ni drugega.

Tako, sem vas prišel samo na kratko pozdravit, zdaj pa šibam. Se grem učit, ker še nisem niti prebral celotne matematike. Ko pa preberem in sem konec z maturo pa se vam spet javim kaj.

Lep pozdrav iz sončne Ljubljane, prelepih Novih Poljan, iz skritega kotička,

bloger andraz182

—————————————————————————————————————–

no. 209:

Tri najpogostejše laži študentov:
1.) Jutri se bom začel učiti.
2.) To je moja zadnja cigareta!
3.) Daj punca, sleci se, saj ti ne bom nič naredil!

Click here to view the embedded video.

Torej, sedaj vsi vemo za katero osebo gre. Neverjetno, dolgonogo, luštno, blond, seksi Lady Gaga. In sedaj se sprašujete, kje naj bi tukaj bila sploh kakšna polemika, kje naj bi bil kakšen dvom? Morda veste, morda ste slišali, morda sedaj slišite prvič, toda prav ta mična gospodična naj bi bila … hermafrodit.

Za začetek naj vas seznam s tem kaj hermafrodit sploh je. Citiram Wikipedio: »Hermafrodit ali dvospolnik je organizem, pri katerem se hkrati pojavijo moški in ženski spolni znaki. Pri človeku je ta pojav redek, čeprav se pojavlja.«

Torej, ne gre za nič posebnega. Vsaj sliši se tako. Moški in ženski spolni organi skupaj. Navadn. Pa je res? Jaz si še vedno ne morem predstavljati, kako lahko to dvoje obstaja skupaj prav pri človeku. Saj ne rečem, pri polžu mogoče … Toda pri človeku? Nevem no, kaj pravite vi?

Meni osebno je stvar zelo čudna. Da bi prav Lady Gaga imela poleg dolgih nog in privlačnega ženskega videza tudi … penis? Ne bi potem morala izgledati še vsaj približno pol moško? Ali pa vsaj malce bolj moško? Hm, tole je meni čudno vse skupaj.

Torej, je Lady Gaga zares priznala da ima penis ali gre zgolj za rumene trače in natolcevanja? Kaj si o vsem tem mislite vi?

*Priloga:

- Slobodna dalmacija

- lifestyle

—————————————————————————————————————–

no. 208:

Kaj ima mlada ženska med prsmi? Obesek na verižici.
Kaj pa ima starejša ženska med prsmi? Popek.

- Številka ena so seveda volitve. Jaz nisem šel volit. Bi lahko šel sedaj prvič, pa si enostavno nisem vzel toliko časa, da bi šel do volišča. E, jebiga. So mi rekli, da nemoreš volit zase, pa potem sploh nisem šel. Saj vem, za to volilno pravico s(m)o se dolgo časa borili. Pa kaj naj zdaj, kritizirajte me kolikor hočete. Na druge volitve pa res grem. Sedaj obljubim.

- Številka dve … matura, seveda. Prvo smo odpisali slovenščino (, ki je bila lažja od vsakega testa), nato angleščino (, ki je bila še lažja) in matematiko (, ki pa je bila še najlažja od vseh). Mislim, tale matura sploh ni bila težka. Glede na to, da se nisem učil kaj prida (beri: zelo malo, skoraj nič.) bi mi morala biti vsaj v izziv. Pa mi ni bila. Malce težja je bila sicer zgodovina. Prva pola še bo, ampak druga pa … poden od podna. Nevem, upam da bo. Vsaj za 2 ali 3. Upam. In nato še drugi izbirni predmet: fizika. Verjetno ste se sedaj vsi začudili ampak … fizika je kul. Mislim, ni pretežka, je malo za razmišljat, pa vedno dobiš neko praktično znanje, ki ti pride prav tudi v realnem življenju. Matura iz fizike: đabe. Prelahko vse skupaj, no.

- Hm, in kaj se je še kaj spešl zgodilo ta teden? Dvakrat v tednu sem bil v kinu, seveda. To pa je bil podvig! Sicer ne hodim v kino sploh; zaradi nešteto razlogov: ker je kino vstopnica predraga, ker mi gre na živce folk, ki govori med filmom in ne zna biti tiho, ker za ceno petih evrov dobim tudi kebap in burek, ker je film udobneje gledati doma, ker znajo biti filmski stoli po dveh urah že malce neudobni, ker so predfilmi totalna bedarija, ker pred filmom vrtijo še tisoč in sto že videnih reklam, in še bi lahko našteval. No, pa sem kljub temu ta teden dvakrat šel. Prvič sem šel zato, ker so se frendi spomnl da gremo v kino in jaz grem pač zraven. Jaz sem kot ponavadi rekel, da v kino pa res ne grem, vendar so me z naslovom Angeli in demoni prepričali. Baje naj bi bilo kot nadaljevanje Davinčijevešifre, pa sem si rekel, da to pa moram videt. In sem šel. Film me niti ni tako presenetil, saj sem pričakoval boljšo zasedbo, kljub temu pa moram reči, da je film vreden ogleda. Tako da tisti, ki ga še niste videli, v kino! Ali pa si ga zloudajte prek neta. Drugi film, ki sem ga ta teden videl, je bil film Prekrokana noč. Premiera, ofkors. O filmu le pet besed: Komedija, dobra zgodba, dobre fore. Rezultat: Polna kinodvorana smeha. In to čez celoten film. Nehaš se smejati ravno toliko, da se lahko odpočiješ od smeha, potem pa že sledi nova šala. Ena redkih komedij, ki so mi zares všeč. Me like it. A lot.

- Drugega ni bilo ta teden nič kaj posebnega. Jutri mislimo iti na morje, samo tako, na pijačo pa skopat se, pa nazaj. V petek je pač petek. Plan je seveda kakšna zabavna noč, destinacija še ni izbrana. Sobota bo bolj dan za počitek, blog in učenje, nedelja je dan za družino. V ponedeljek imam pa tako ali tako še ustni del mature. Slovenščino. Književnost. O ja, to bo še zabavno …

Ja, to bi nekako bilo to. Sicer mam še polno glavo enih drugih stvari, pa vam nebom rajši našteval vsega, se boste naveličali brat.

Aja, še toliko moram povedat, da mam zdaj nov računalnik. Hehe, se moram pohvalit. In pa ja, da sem po novem ne le na facebooku, temveč tudi na twitterju. Evo, še nekaj spam linkov. Poglejte si jih, ne bo vam žal!

http://www.facebook.com/pages/andraz182blogsiolnet/83650262038?ref=ts

http://www.facebook.com/home.php?ref=logo#/pages/Sonek/79965761943?ref=ts

http://twitter.com/andraz182

http://soncek.com/

Pa da naredim še malce reklame za sošolce. Njihov blog, mogoče vam bo celo bolj všeč od mojega. Poglejte in presodite sami: http://www.ilegala.si/

—————————————————————————————————————–

no. 207:

Polaganje ispita na fakultetu: Profesor otvara index prvog kandidata i vidi 1000 eura. Profesor: »Gde je bačena atomska bomba u drugom svetskom ratu?«

Student: »U Japanu.«

Profesor: Položili ste kolega, možete ići.

Sledeći kandidat takođe daje index ali bez novca.

Profesor: »Gde je bačena prva atomska bomba u drugom svetskom ratu?«

Student: »Hiroshima, Japan.«

Profesor: »Kada?«

Student: »Ponedeljak, 6. Augusta, 1945.«

Profesor: »Koliko je osoba poginulo?«

Student: »Ukupno 90.000-140.000.«

Profesor: »A imena poginulih, kolega!?«

Za vse tiste, ki ne vidite dobro: Gre za seznam stanovalcev v XY bloku. Poglejte še enkrat na sredino slike, malce bolj desno. Najemniki: neznani Kitajci v neznanem številu z menjavanjem.

—————————————————————————————————————–

no. 206:

Zdravnika kliče pacientka: »Oprostite, gospod doktor, ali sem morda pri vas pozabila spodnje hlačke?« »Ne, nisem jih videl v ordinaciji.« »Hvala lepa, potem so verjetno ostale pri zobozdravniku.«

Ponorim: »Si nič drugega kot en kup dreka, kifeljc! Gniloba, norec zarukani!! Itak drugega ne znaš. Mater ti je… On pa mirno piše, zatakne še drugi listek za brisalce in začne pisati tretjega! Pi***! Vse skupaj je trajalo kakšnih 20 minut – bolj ko sem ga zmerjal, več listkov je bilo za brisalci. Potem sem se naveličal in odšel. Pa kaj me briga! Itak ni bil moj avto

P.s. Priznajte, da je dobra fora. Jaz sem se prav nasmejal, ko sem dobil tole na mejl.

—————————————————————————————————————–

no. 205:

Nevrotik je tisti, ki gradi gradove v oblakih. Psihotik je tisti, ki tam živi. Psihoterapevt je tisti, ki pobira najemnino.

Sponzor Durex bo daroval svoje izdelke, pir bomo morali kupit sami, kampirali pa bomo verjetno kar tam, sredi travnika ali kako že. Go with the flooow. Kakor bo, saj so počitnice kajne? Veseli smo tudi posebnega obvestila. Citiram: »Kdor prinese na info točko 50 na Rock Otočcu uporabljenih kozarcev, prejme bon za pivo. Fairplay.« Ekološko, lepo. Bomo sporočili, če bomo nabrali tolko kozarcev, da dobimo zastonj pir, hah.

Oh ja, komaj čakam. Vsi ostali, ki ne boste uživali z nami pa uživajte drugod !

Kot smo izvedeli interneta tam nekako ne bo, tako da se slišimo po koncertu. Lahko pričakujete izčrpno reportažo

p.s. Takole smo še pred nekaj dnevi načrtovali za letos … Vendar se nam je spet izjalovilo. Kart ni, za Otočec ni denarja zaradi recesije, ugotovili smo, da bosta Disconautika in Exit boljša od valjanja po blatu, ne vse žure pa je zelo težko sploh it. Tako da nas letos na Rock Otočcu spet ne bo. Pa naslednje leto

—————————————————————————————————————–

no. 204:

Kakšna je razlika med tanga hlačkami in osvobodilno vojsko Srbije? Nobene. Oboje pokriva zelo majhen teritorij, ampak ga ne more ubraniti.

In ja, po štirih letih bo čez eno uro nastopil tisti odločilni trenutek .. matura. Esej smo že odpisali, sedaj pride na vrsto pisni del. Tako ali tako za naprej, na faks nimam omejitve, ampak živčen sem pa še vseeno. In to še malo bolj kot ponavadi. Še včeraj sem bil čisto miren (razen seveda ob finalu lige prvakov, haha), zdaj zjutraj pa niti približno. Še malo pa se mi bojo začele tresti roke. Upam, da ne. Bomo že zdržali, pa saj to so že vsi dali skozi. Bom pa še jaz, najmanjši problem. Le navaden test, navadna glupa matura. Potrebno je le biti nadpovprečen, na vrhu Gaussove krivulje. To pa za nas Poljance ni tak problem, kajne?

Upam da ne. No, zdaj sem svoje misli izlil na papir. Še enkrat ne grem prebrat kaj sem napisal, ker nimam časa. Za kakšne napake ali neurejene, težko brane misli se vam opravičujem. To sem jaz, če se vam ne da brati kliknite na tisti križec v desnem zgornjem kotu. Vsi ostali pa … Ah ne, nimam časa. Se mi mudi na maturo! Lep pozdrav in se slišimo kmalu!

Bog z vami! Pa držte pesti

—————————————————————————————————————–

no. 203:

Tajnica direktorja je prišla v službo v oblekici, ki je več odkrivala kot skrivala. Direktor je pokazal na njen dekolte in jo vprašal: »Je tole naprodaj?« »To pa ne!« je odločno dejala. »Potem pa ne delajte takšne reklame!«