andraz182

Večkrat sem razmišljal o tem, da vedno samo jaz pišem … In nič ne izvem o komentatorjih. No ja, o blogerjih se že da marsikaj izvedeti že ob samem prebiranju bloga. Toda kaj pa vsi ostali? Opažam, da je kar dosti ljudi, ki komentirajo moj blog, sam pa te ljudi sploh ne poznam. Saj ne da bi jih moral, toda vseeno se mi zdi malce čudno, da lahko komentira prav vsak, pod kakršnim koli imenom, o njem pa ne vem prav ničesar. Še to ne, ali je moški ali ženska. Ali ima rjave ali črne lase, ima mogoče modre, zelene ali rjave oči? Je lep/-a samo na zunaj ali pa ima tudi lepo notranjost? Bi lahko to bil kdo, ki ga poznam pa se noče izdati? Beri naprej…

Opazil sem, da dobivam čedalje več e-mailov. Takšnih, spammerskih, pa tudi takšnih, lušnih, zabavnih. Sicer še nimam težav s tem, da bi imel preobremenjen poštni predal, toda fotke, brezvezne power-point predstavitve in (ne)zanimivi linki iz youtuba in metacafeja se kar kopičijo … Saj načeloma skoraj vsakega pregledam. No ja, razen tistih, ki mi jih pošlje kakšna neznana vroča blond XXX bejba … Tiste rajši preskočim, teh je itak na vsakem koraku dovolj .

Drugače pa sem zares alergičen na e-maile z verižnimi pismi. Verižni e-maili mi zares predstavljajo eno izmed najhujših nočnih mor. Kaj sploh obstaja hujšega, kot videt dva zaporedna verižna e-maila?? Ooo, trije verižni imeji … O, kok me pa to rasipzdi. Zato lepo prosim … Vsi tisti, ki mi še pošiljate verižne mejle: STOP IT! Rajši pošljite kakšen zabaven, humorističen mejl, kakšno podobno fotko, kot sem jo dobil nekaj dni nazaj. Dobil sem mejl z naslovom: Parkiranje v Fužinah. Brez kakršnega koli besedila, samo ti dve fotki.

Beri naprej…

No, da ne boste napačno razumeli naslova … Pravzaprav gre za mojo zbirko pujsov. Majhnih glinenih, steklenih, plastičnih vseh velikosti in oblik. Saj jih poznate kajne? Takšne majhne prikupne prašičke.

Verjetno vas zanima zakaj sem se sploh odločil za tako nenavadno zbirko, kajne? Pravzaprav še sam ne vem kdaj in kako sem začel. V bistvu sploh ne poznam razloga, zakaj sem jih začel zbirati. Vem le, da so mi bili zmeraj všeč, zmeraj sem jih dobival za rojstni dan in za razna darila, pa sem se kar tako na lepem odločil, da jih bom začel zbirati. In sem jih. Sedaj, po kakšnih petih letih jih imam že kar lepo število, saj sem že blizu številke 150. Beri naprej…

Danes je prav poseben dan. Dan, ki se zgdi samo enkrat v letu. Ko se doma zbere vsa družina. Ko se poje najboljša večerja v letu, se obdaruje (*ups … Ko Dedek mraz prinese darila …) potem pa se poje razne božične pesmi.

No, tako naj bi bilo. In ja, pri nas je še tako. Vsaj približno tako … Kljub temu, da redko kakšno zapojemo, imamo še vedno slavnostno večerjo ter družinsko obdarovanje. Tudi okrašujemo še vedno. Toda vsak drugače. Jaz sem si svoj prostor okrasil kar takole.

Prej:

In potem: Beri naprej…

Se opravičujem vsem rednim (in nerednim) bralcem mojega bloga, vendar sem se odločil za enotedenski premor. Saj obljubim, da se bom vrnil, toda ta »veseli december« je res od sile. In žal mi je, da to objavljam… Priznam, zmanjkalo mi je idej, fotk in vsega. Zato upam, da boste razumeli in se čez en teden vrnili. Hvala.

p.s. Resnično obljubim, da se vrnem čez sedem dni. Beri naprej…

Včeraj sem se ravno spravil malo urejati te družinske fotke. Od rojstnih dni, porok, krstov, birm in podobnih praznovanj. Pa vse fotke od raznih živali in ostalih »umetniških fotk«. In ravno teli dve sta mi zares pritegnili. Fotki našega Puhija. Čedalje dlje gledam te fotki, čedalje bolj se mi dozdeva, da je ta pes rojen pozer. Samo poglejte ga in presodite sami.

Beri naprej…

Spet je eden tistih dni, ko v nabiralnik dobimo par kil odpadnega papirja… Spet tolko reklam, da se že poštarji mučijo spraviti vse reklame noter v nabiralnik. Vsaj poštarjem bi lahko prizanesli, če že nam ne morete. No, pa da ne boste rekli, da imamo možnost kupiti neko special-nalepko, ki naj bi poštarjem povedala, da se v naš nabiralnik NE meče reklam. Tudi to nalepko smo imeli… Nekaj časa. Dokler se ni nekdo odločil, da bo vsem stanovalcem v bloku potrgal te nalepke dol. No, tudi to smo preživeli ter si kupili novo nalepko… Jo nalepimo gor ter je že naslednji dan že ni več. Banda hudičeva! Vse potrgajo in pokradejo. Takole pa izgleda kup neuporabnih reklam:

In sedaj smo brez nalepke prepuščeni na milost ter nemilost reklamam… In ravno danes smo dobili spet en kup reklam… Od Interspara, Hoferja, Bauhausa in podobnih bedarij. In kakšne neumnosti pišejo… Primer:

Beri naprej…