andraz182

In tudi film seveda. Saj mogoče govorim malce pretirano, toda meni osebno je Lord of the ring resnično eden boljših tako filmov kot tudi knjig. Sicer knjige nisem prebral v originalu ter sem si privoščil kar slovenski izvod, toda moram reči da me je knjiga zares pozitivno presenetila, posrkala vase in tako sem kaj kmalu prebral kar vse tri dele. In moram povedat, da nisem nevemkakšen knjižni molj. Ampak teh 1500 strani (vsi deli skupaj) mi zares ni bilo težko prebrati. In še z veseljem sem jih. Kar pa se redko zgodi … Da preberem več kot 200-300 strani … Pri nekaterih knjigah se mi že pri prvih petdesetih straneh obrača.

Morda sem že rahlo »za cajtom«, ko sem se spravil pisat o Gospodarju prstanov, ki ga skorajda v javnosti sploh ne srečamo več ter je vse skupaj že rahlo zamrlo. Ampak vseeno, omemba dobre knjige in dobrega filma mislim, da nikoli ne škodi. Ali pač? Beri naprej…

Takšen je naslov ene izmed mojih zadnjih prebranih knjig. Že dolgo časa nazaj sem od sošolke Pike slišal, da ji je prav ta knjiga med literarnimi deli najbolj všeč. In ravno včeraj, ko sem po (ne)srečnem naklučju obiskal knjižnico sem na mladinskem oddelku zagledal tole platnico:

In potem sem se spomnil, da je to knjigo nekoč že nekdo hvalil … In sem si jo sposodil. Sedaj pa, ko sem jo že prebral, moram povedat, da je tudi mene navdušila. Sicer mi še vedno best knjiga ostaja Pijevo življenje, najboljša trilogija pa seveda Gospodar prstanov. No, da se malo pohvalim … Gospodarja prstanov sem prebral v rekordnem času: dveh dnevih in pol (aja, pa da ne bo pomote … Gre za tri knjige, vsaka knjiga pa obsega tam nekje okoli šesto strani). Beri naprej…

Prav na kozlanje mi gre, ko gledam kakšen dober film, potem pa ravno ob najbolj napetem trenutku zavrtijo reklame … Oooo, kdo d fak je režiser? Kdo je odgovoren za to sranje?! In to lahko opazim samo pri slovenskih televizijah. Beri naprej…

Da me ne bo kdo napačno razumel: nisem mislil čisto dobesedno. Naslov blogerskega članka je tudi naslov tega komada. Napisal ga je frend Andraž, odrepal (se morda napiše zarepal ali kako? Nimam pojma. Pa saj veste kaj mislim, ne?) sem ga pa jaz. Kljub temu, da mu manjka zvočna spremljava ter je tudi posnet, bolj tako tako …amatersko. Vas vseeno vprašam: »Kakšen se vam zdi?«

Za poslušanje klikni tukaj: Jst sm ugotovu, da nism čist pr sep

p.s. Vendar mislim, da je komad rahlo prekratek. Ima kdo kakšno idejo kako bi se lahko nadaljeval? Sploh med nami, blogerji, obstaja kakšna pesniška/reperska duša? Beri naprej…

V šoli imamo, tako kot vsako leto na zadnji šolski dan v letu, nekakšno božično-novoletno »zabavo«. In tudi letos naj bi jaz nekaj nastopal … Zarepal. Jaz pa ubistvu ne repam prav dobro … oz. sploh ne znam in nimam talenta. No, naj vam povem, kako se je začelo z tem »šolskim repanjem«.

Mislim, da smo bili fazani, ali pa smo bili v drugem letniku, ne spomnim se natanko. No, in bila je ura slovenščine, kjer se je zares dolgočasna prfoksa odločila, da bi bilo dobro, če bi nekdo iz razreda zarepal Vodnikovo dramilo. In ne vem od kje so prišli name, toda v razredu so se odločili, da bom ta »črna ovca« ravno jaz. In ja, odrepal sem tisto Dramilo. In še posnetek, kako je izgledalo vse skupaj:

Beri naprej…

Moja teta, Marija Mojca Pungerčar, je v četrtek, 18.10., izdala svoj prvi glasbeni CD z naslovom Singer. Gre za zgoščenko s tematskim izborom ljudskih pesmi, v katerih je zastopano šivanje, tkanje in predenje. Izbrane pesmi pretežno sodijo k t. i. stanovskim pesmim. Nastale so v času, ko je bilo oblačilno rokodelstvo še del kulture, moja teta pa jih je zapela in posnela v času, ko je slovenska tekstilna industrija že podlegla globalizaciji. Žal pa je Singer izdan le v 200 izvodih, zato le pohitite, če ga želite imeti tudi vi. Za pokušino vam prilagam eno izmed pesmi, ki so bile izdane na CD-ju, Le predi, dekle, predi:

Beri naprej…

Bila je sobota popoldne… In bili smo zunaj, trije frendi in jaz. Na žalost vam ne smem izdati imen, lahko pa samo povem, da so vsi zares carji . In ko se že menimo kaj bi ta sobotni večer počeli se odločimo, da enkrat po dolgem času v kino. V Kolosej. In nato pade huda debata o tem, kateri film bomo sploh gledali… Eden je za romantično komedijo: Sedem dni skomin, drugi je za akcijsko komedijo: Ful gas 3, tretji je spet za nekaj tretjega, jaz pa popolnoma neodločen. In nato pade kocka, odločimo se, da gremo gledat grozljivko: Žago 4. Za začetek slikca medicinske sestre, ki ne izgleda prav nič shrljivo (zaenkrat):

Opozorilo: Cenjene bralce spletne strani opozarjam, da je nekaj fotografij zelo nazornih in morda niso za tiste s slabimi želodci. Ker pa so kljub temu njen sestavni del, jih ne morem izvzeti. Hvala za razumevanje. Beri naprej…