andraz182 – Čokoholik

Oh ja, pa ste me dobili. To je ubistvu tisti dan, ko nič ne počnem. No ja, nekaj že … vendar nič produktivnega. Nič zanimivega, nič specialnega, nič posebnega, uglaunem: nič omembe vrednega. Jutra največkrat prespim zaradi petkovega večera. Ob morebitnem prazniku ter se dejansko vstanem pred deveto uro zjutraj vzamem v roke kakšno knjigo ali pa si le zavrtim kakšen komad in enostavno uživam v življenju … Če se mi le ne vrti cel svet pred očmi ter mi ni zares ogabno slabo zaradi prejšnjega večera. Tudi to se zgodi.

Po jutru ponavadi sledijo ure za računalnikom. Na udobnem zicu pregledujem blog in spletne časopise, pobrskam po forumih in po fejsbuku ter si vzamem čas za pregled spleta. Malo poklikam gor in dol, čas pred računalnikom pa kaj hitro mine. Včasih poiščem še kakšne info glede šole, raznih stvari, nato pa smo že pri kosilu … Po kosilu pa včasih malo ven, če je sploh kdo doma ter je za kašno družbo, včasih pa kaj napisat na blog. Kakor kdaj, odvisno od razpoloženja. Potem pa malo dela za šolo, malo fuzbala zunaj, včasih kakšna pijača, včasih sobotni večeri nadoknadijo zamujene petkove. Go with the flow, tako nekako.

Tako soboto preživim ponavadi bolj lagano, umirjeno. Seveda odvzamem kakšne posebne dni, kakšne rojstne dneve, dobre dneve ob pijači, kakšen koncert, kakšne prežurane noči, kakšne dneve ko je naslednji teden v šoli čista štala in se je treba učiti, kakšne dneve, ko je treba cel dan pisati seminarsko nalogo, različno. Odvisno od dneva. Če gledamo nasplošno lahko rečem, da je sobota moja nedelja. Dan, ko si vzamem počitek od celega tedna, dan ko se pripravim na naslednji teden ter na delovno nedeljo. Pri meni imata sobota in nedelja ravno zamenjan vrstni red. V soboto se počiva, v nedeljo pa gara. Če lahko sploh temu rečemo garanje

Uživajte v soboti tudi vi! Vsaj pol toliko kot jaz, pa sem prepričan, da se boste meli fajn.

—————————————————————————————————————–

no. 190:

Kako se po Japonsko reče rumeni barvi? Li – mun.

Kako se po Japonsko reče rdeči barvi? Tam – pon.