Kako čas hitro mine


h1 16.03.2009

Čas je relativen pojem, priznam. Ne mineva, ne obstaja, teoretično ga sploh ni. Pa vendar, v naših glavah obstaja. Ustvarili smo ga, z namen, da bi se bolje organizirali, da bi si lažje določili posamezne dogodke v dnevu, posamezne stvari, da bi bilo življenje rahlo bolj urejeno. Sicer pa … to ta trenutek ni pomembno. Vsaj meni. Verjetno tudi vam ni, ko sedaj berete. Mislite si, kdo zavraga je tale filozof? Preberete naslednjo objavo spodaj in ugotovite, da sem prej marsikaj drugega kot filozof. Le včasih me tako prime. Včasih rad tako razmišljam. No ja, mogoče tudi ne tako rad. Pa vendar, tako delujem. Nasploh pa o filozofiji ne razmišljam kaj pogosto … Še ko sem začel pisati tole objavo nisem mislil pisati o tem. Da se vrnem tja, kjer sem sploh začel, torej, pri času…

Kako živo se še spominjam prvega šolskega dne. Prve učiteljice, prvega razreda. Ko sem bil tako majhen, da je bila skoraj še moja lastna šolska torba večja od mene. In ko mi je tista rumena prvošolska rutka segala skoraj do kolen. In kako živo se spominjam 8 let kasneje. Ko smo se od osnovnošolskih klopi poslavljali. Ko smo odplesali valeto, pokazali kar znamo, se pohvalili s priznanji in se razkropili po gimnazijah in srednjih šolah. In le kako sem se spremenil v teh osmih letih. Pha!

Kako živo se še spominjam prvega gimnazijskega dne. Prvih prfoksov, prvega razrednika, prve gimnazije. Sedaj me loči le še kakšen teden (oziroma dva) in spominjal se bom tudi prvega maturantskega plesa. In kako hitro je minilo vse skupaj. Saj res da včasih rečem, posebno v šolskih klopeh, da čas mineva zelo počasi. A vendar, če sedaj pogledam le malo nazaj, vidim, da me od tistega prvega gimnazijskega dneva loči le korak. Le nekaj besed, nekaj dejanj, nekaj zabav, smeha, veselja in žalosti. Par drobnih, kratkih trenutkov in že se znajdem štiri leta kasneje.

Zdi se mi, da se vse dogaja tako hitro,Da imamo preprosto premalo časa. Da bi bilo bolje, če bi dan imel 50 ur, da bi šlo vse skupaj malce počasneje … Da bi končno lahko užil vsak sleherni trenutek. Ko bi lahko …

—————————————————————————————————————–

no. 181:

Pride delavec k šefu: »Šef, ali me lahko danes spustite dve uri prej iz službe? Z ženo bi moral po nakupih.« »Sploh ne pride v poštev.« »Najlepša hvala. Vedel sem, da me ne boste pustili na cedilu.«

  • Share/Bookmark
 
Objavljeno v 16.03.2009 ob 07:05 in zapisano pod mix of evrithing .


5 komentarjev na “Kako čas hitro mine”

  1. vetervlaseh

    razumem bistvo objave in se z njim strinjam… gledam preteklost in se spomniš kot da bi bilo včeraj, potem pa se zaveš koliko časa je že minilo… in ne hiti samo čas, ampak tudi mi… koliko misli in premišljanj damo skozi že vsak dan, kako je šele če se zamisliš kako ali o čem si razmišljal leto ali dve nazaj, kje si takrat bil… kje boš naslednje leto… . . .


  2. ja, cajt je treba ves čas koristit za prijetno in za pametno.
    vetervlaseh – a si motorajzer al konjenik?

  3. vetervlaseh

    @bin: motorajzer al konjenik? mislim da nič od obojega… zakaj že…??


  4. ja tvoj prvi gimnazijski dan, nisi omenil svoje oprave:)


  5. @vetervlaseh: ker se imenuješ “vetervlaseh”. motorajzersko in galopersko izrazoslovje



Komentiraj


h1

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !