Arhiv za Marec, 2009

Picomat?!?


h1 31.03.2009

Ja, sliši se rahlo čudno. Freaky. Pica iz avtomata? Na začetku si poglejte tale posnetek, da boste sploh vedeli o čem govorim.

YouTube slika preogleda

Mogoče sem že rahlo za časom, vendar tega prej nisem zasledil. Še po netu sem bolj po naključju videl, da to sploh obstaja. Meni izgleda zelo zanimivo. Za približno 4 evre v pičlih treh minutah iz avtomata prileti pica. Nekakšen fast-food. Me zanima kje sploh takšne mašine uporabljajo? Amerika? Še kje drugje? Saj v Sloveniji še ni tega … Ali pač? Celotna stvar se mi zdi dokaj interesantna, za razmeroma malo denarja dobiš neko solidno pico (oz. naj bi bila. Kako je v resnici je zelo vprašljivo. Mislim, da niti ni tako dobra kot jo reklamirajo sploh). No ja, poglejte kako stvar izgleda v resnici. Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Facebook osvaja svet


h1 26.03.2009

Včasih so si ljudje dopisovali prek pisem. Še prek od ust do ust. Prišel je papir in ljudje so izumili pisma. Nato so izumili telefon. Žična povezava z drugimi ljudmi, preko katere si se lahko pogovarjal. Nato televizija. Zraven zvoka se je dodala še slika. Nato je prišla doba mobitelov, doba brezžičnih telefonov in nato so znanstveniki izumili računalnike ter internet. Sredstvo za komuniciranje kar preko spleta, preko satelitov in brezžične mreže. S sliko in zvokom. Kaj kmalu se je nato razvil še danes popularni MSN. Dandanes ga ima že vsak, ki ni »za časom«. In prav sedaj smo priča, ko prihaja doba Facebooka. Prišle so spletne strani, ki so temeljile na združevanju (, kot na primer slovenski glasuj zame, netlog, ona-on.com …), a prav nihče se danes ne more primerjati s Facebookom.

Facebook, Facebook, Facebook. Veliko je govora o njem. Že lani je štel več kot 150 milijonov aktivnih uporabnikov po vsem svetu, danes predvidevam, da jih ima že krepko čez 200 milijonov. Si sploh predstavljate to številko? Če predpostavimo, da je splet uporablja okrog četrtina ljudi na vsem svetu, ter če povzamemo, da je na svetu malo manj kot 7 milijard vseh ljudi, dobimo število vseh ljudi na svetu, ki uporabljajo internet: 1,5 milijard. In sedaj, če primerjamo s številom prijavljenih ljudi na facebook ugotovimo, da je odstotek vseh ljudi na facebooku kar 7,5%! Kar pomeni (če malo posplošimo, ter upoštevamo, da je odstotek približno 10-odstotni), da je na facebooku prijavljen že vsak deseti zemljan. In gre za aktivne uporabnike. Med njih ne štejemo tistih, ki so se le prijavili, ali pa se pojavijo na facebooku le vsake toliko. Ne. Facebook uporablja že vsak deseti zemljan, ki ima internet. Si lahko to predstavljate?! Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Eksperimentalni poskus s skenerjem


h1 22.03.2009

Tako, pa sem ga končno nabavil. Skener namreč. Saj ni bogvekaj. Ubistvu moram priznat, da me je zares razočaral. Dela počasi, software sem komaj našel ker je malce (beri: kar veliko) star, ampak vseeno … Počasi in zanesljivo. Skenira še vseeno dokaj dobro. Se mi zdi no. Nevem, ne spoznam se ravno na skenerje. Kaj pravite vi ;) ? Nekaj eksperimentalnih poskusov … Moderna umetnost malo drugače. Če sploh lahko govorimo o umetnosti, haha.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Ne vem kaj imate proti Bosancem


h1 18.03.2009

Ne vem, kaj mate proti Bosancem. Mene so včasih tudi fejst motli. Zaj pa ne več. Do tega pa je prišlo takole: Mam hčero, ki mi je kot frkla pila kri. Bil sem vse, stari, bolan, zabitež, sto let za leseno žlico, ni kaj da ni blo. Mam babo, ki me je jebala v glavo ko majmuna. Nič ji ni pasalo. Bol ko sn delo, bol je čvekala. Mam sosede, ki so mi nonstop delali pizdarije. Nobeno stvar nisem prav naredo, ne da bi meli pripombe. Pol pa je hčera spoznala enega Bosanca, zanosla in se z njim oženla. Sprva sem mislo, da se mi bo sfuzlalo. Čez dva meseca je prišla nazaj s plavim frisom. Ati, mami glejta kaj mi je naredo. Nič več neandertalec in podobno.

Čez dva dni je tak šla k njemu nazaj. Vsake tolko cajta jo naklofa in se pridere k svojemu zlatemu ateku. Še staro je strah zeta in se je fejst vnesla. Jaz pa od cajta do cajta povabim Bosanca v gostilno na pijačo in sma največja kolega. Zakaj pa ne . Porihtal mi je familijo kot se spodobi. Toti nimajo milosti do bab. Pranje nog vsak večer, postrežba all inkluzive, nobenega španskega sranja na TV, samo fusbal, itd. Marsikaj bi se lahko naučili od njih. Včasih naredimo pri nas piknik in pride zet s familijo (mata tri sine) in žlahto. Včasih še kake kolege sabo prpelajo. Ko se frocovje zakadi po vasi spizdijo še podgane. Sosedi dva dni ne upajo iz bajt.

Tudi na njihovo muziko sem se navadil. Saj ni tak slaba. Še sploh Šaban Šaulić in tista Kuje Mujo konja po mjesecu, čeprav je baje že fejst stara. Zdaj če me kak sosed hoče kaj gnjavit, samo rečem, da bom mel piknik, pa mam mir. V trgovini včasih za štos stegnem roko proti pakiranim čevapčičem. Narod samo razširi roke v strahu, spet bojo meli piknik. Skratka zdaj sem car na vesi. Zato: Živeli Bosanci! Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Kako čas hitro mine


h1 16.03.2009

Čas je relativen pojem, priznam. Ne mineva, ne obstaja, teoretično ga sploh ni. Pa vendar, v naših glavah obstaja. Ustvarili smo ga, z namen, da bi se bolje organizirali, da bi si lažje določili posamezne dogodke v dnevu, posamezne stvari, da bi bilo življenje rahlo bolj urejeno. Sicer pa … to ta trenutek ni pomembno. Vsaj meni. Verjetno tudi vam ni, ko sedaj berete. Mislite si, kdo zavraga je tale filozof? Preberete naslednjo objavo spodaj in ugotovite, da sem prej marsikaj drugega kot filozof. Le včasih me tako prime. Včasih rad tako razmišljam. No ja, mogoče tudi ne tako rad. Pa vendar, tako delujem. Nasploh pa o filozofiji ne razmišljam kaj pogosto … Še ko sem začel pisati tole objavo nisem mislil pisati o tem. Da se vrnem tja, kjer sem sploh začel, torej, pri času…

Kako živo se še spominjam prvega šolskega dne. Prve učiteljice, prvega razreda. Ko sem bil tako majhen, da je bila skoraj še moja lastna šolska torba večja od mene. In ko mi je tista rumena prvošolska rutka segala skoraj do kolen. In kako živo se spominjam 8 let kasneje. Ko smo se od osnovnošolskih klopi poslavljali. Ko smo odplesali valeto, pokazali kar znamo, se pohvalili s priznanji in se razkropili po gimnazijah in srednjih šolah. In le kako sem se spremenil v teh osmih letih. Pha! Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Brez besed. Matura se bliža!


h1 13.03.2009

p.s. Tole sem dobil na mejl. Haha, jaz rečem da tip ne bo naredil maturo iz slovenštine, pa še lisice bo dobil :D Beri naprej »

  • Share/Bookmark

V iskanju apartmaja. Zrče 2009


h1 9.03.2009

Lani smo se v Zrčah imeli zakon, o tem sem pisal še na blogu, kakor se spomnim .. Ja, točno tukaj. Letos pa imamo v mislih nekaj podobnega. Le drug datum si moramo izbrati. Lani smo prišli v Zrče ravno tisti čas, ko je bilo vseh največjih »prireditev« ravno konec … Pridemo na plažo, pogledamo spored, in na sceni je: DJ Silence. Ja, hvala lepa. Pridemo se zabavat in naletimo na tišino. Na koncu na srečo sicer ni bilo ravno tako, in smo se imeli zares fajn.

No, in letos gremo spet. Verjetno ista klapa, mogoče še kdo zraven. Pa mogoče eden manj. Bomo videli. Kljub temu, pa nas zanima nekaj drugega. Letos smo se odločili, da se odpravimo v Zrče enkrat julija (za primerjavo, lani smo šli šele avgusta) ter upamo, da ne zamudimo največjega dogajanja. In prav zato pišem tudi tole objavo … Malo za šalo, malo zares, malo zaradi zanimanja .. Zanima me predvsem to, če mogoče kdo pozna kakšen kul apartma blizu Zrč (mogoče kje v Caski?) s primernimi cenami (lepo prosim, smo komaj trije dijaki in prosim za razumne cene, ne cene kakšnih prestižnih luksuznih hotelov). Sicer smo takšno besedilo že spisali in ga poslali nekaterim apartmanodajalcem (se napiše tako?), sedaj pa sprašujem še vas … Pozna kdo kakšno bivališče blizu Zrč? V samih Zrčah kakor vem ni nobenega apartmaja ali kaj podobnega, ne? Se mogoče motim? Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Povsem običajni četrtek


h1 5.03.2009

Spet četrtek. Še eden napornejših dni. Dan, ko imam v šoli devet ur, potem pa še trening. Dan, ko grem od doma ob pol osmih zjutraj in se vrnem ob isti uri zvečer. Dan, ki bi ga najraje preskočil.

Včasih. Včasih pa tudi ne. Včasih se tudi devet ur v šoli zdrži in treningi niso prav nič naporni. Še veselim se jih. Vendar kaj, ko je to le včasih. Ponavadi se začne tako, da se že zjutraj komaj vstanem, odpravim na prvo šolsko uro ves zmačkan, domov pa pridem domov še bolj zmatran. Četrtki so res najhujši. Če odštejemo ponedeljke seveda. Ampak okej, zaradi enega dneva v tednu nič ne de. Heh, tega reka pa že dolgo nisem slišal: »Nič ne de.« Sploh še kdo kdaj uporablja ta izraz? Včasih še samega sebe presenetim. Beri naprej »

  • Share/Bookmark