Moja sr(e)čna knjiga


h1 26.01.2009

O njej sem na kratko že pisal. Le toliko, da sem vam izdal, da sem začel s pisanjem … Sedaj vam razkrijem še uvod. Samo toliko, za pokušino. Saj ne vem zakaj to sploh objavljam, sem si rekel, da je bolje če knjiga ostane v mojih rokah. Toda vendarle, za uvod sem se odločil, da ga delim z vami. Mogoče vam bo všeč, mogoče ne. Pisal sem ga zase, pokažem vam ga zato, da bom mogoče še koga prepričal v pisanju te knjige. Priznam, še vedno sem navdušen. Vsa čast avtorju. No, pa naj začnem …

(Andraž Gavez, Moja sr(e)čna knjiga, str. 21)

Moj uvod

Tako, pa naj začnem s pisanjem »moje knjige«. Dvomim sploh, da jo bom napisal do konca. Načeloma nisem ravno vztrajen in potrpežljiv človek. Pa vseeno. Začel bom, pa bomo videli do kje bom prišel.

Trenutno sem dijak 4. letnika Gimnazije Poljane ter se še kopljem iz težav. V šoli imam namreč težave s tujimi jeziki – nemščino, če smo natančni. Ampak pustimo šolo na miru, saj drugače mi še kar gre, glavno da pridem na Ekonomsko fakulteto. Vsaj upam tako. Drugače treniram plezanje, do svojega 18. rojstnega dne mi manjka še en teden in 2 meseca. Rad igram fuzbal, pišem blog, v življenju pa sem si zadal toliko ciljev, da jih je kar preveč, da bi jih sploh lahko uresničil. Bomo videli.

Zgodbe, ki bi me navduševala nimam. Spomnim se le to, da najboljše zgodbe pripoveduje dedi; deda Polde. Vedno so mi bile všeč, že od malih nog. In nič se ni spremenilo – deda Polde pove najboljše zgodbe še vedno.

Pa sem pristal na mestu, kjer naj bi nekako zaključil uvod. Že po dveh minutah, ko sem spisal uvod, mi uvodne besede niso več všeč. Pa vendar, pustil bom tako. Čez par let, ko bom verjetno bral to knjigo (ali pa kdo drug), mi bo verjetno vseeno. Se bom pustil presenetit. (2.1. 2009)

Takole, to bi bilo to. Kratek uvod, ki bi ga sedaj napisal drugače. Drugega januarja sem bil pač takih misli in takšnega razpoloženja. Pri knjigi me fascinira prav to. Ko bereš nazaj, vidiš kako si razmišljal prej. Spomniš se včerajšnjih, predvčerajšnjih misli in ugotoviš, da se spreminjaš. Že le po slabih treh tednih pisanja vem, da sem se spremenil. Drugače bi pisal, drugače razmišljal, drugače delal. Ljudje se spreminjamo.

—————————————————————————————————————–

no. 170:

Američan, Rus in Bosanec so bili obsojeni na smrtno kazen. Lahko so izbirali med gil­jotino in puško, vendar so jim dali možnost, da, če stvar, za katero so se odločili zataji, so svobodni. Prvi je na vrsti Američan. Po dolgem premišljevanju, kaj naj izbere, se odloči za giljotino. Rabelj ga je pripravil, namestil njegovo glavo pod giljotino in potegnil vzvod. Toda giljotina se je us­tavila deset centimetrov pred njegovo glavo. Seveda je bil Američan svoboden. Na vrsti je bil Rus. Mislil si je, če je giljotina zatajila pri Američanu, bo mogoče tudi pri meni. Odločil se je za giljotino. Poglej čudo, tudi pri njem se je rezilo ustavilo nekaj centimetrov pred glavo in tudi on je bil svoboden. Na vrsti je bil Bosanec. Videl je kaj se je zgodilo njegovima predhodnikoma in ko ga je rabelj vprašal: »Giljotina ali puška?« je odgovoril: »Daj pušku, vidiš da vam giljotina ne radi.«

  • Share/Bookmark
 
Objavljeno v 26.01.2009 ob 09:15 in zapisano pod mix of evrithing .


9 komentarjev na “Moja sr(e)čna knjiga”


  1. upam, da boš še kdaj kaj napisal iz svoje knjige

  2. vetervlaseh

    ljudje se res neprestano spreminjamo… :D npr.: če bi se jaz spravil pisat komentar kakih pet minut kasneje kot sem se bi zagotovo izgledal drugače… težko si je predstavljati kako se spreminjamo že v trenutkih, v minutah, kako smo razmišljali le eno minuto nazaj… kaj šele leta…

  3. andraz182

    @bina: Nevem, verjetno no … No, bom še videl. Nikoli ne reci nikoli.


  4. gibo modelčk to ni biu 2. februar kokr si nakonc napisu ampak 2. januar :P

    paa svaka čast, nš gavez se knjigo spravu pisat.. sam da neboš kkšne neumnosti pisu tko k je ta feliks pa bojo pol reveži to za maturo bral :P

  5. andraz182

    gibo modelka, sej sm napisu januaar :)

    Ah, ni to ubistvu tko uno taprav kniga … Bolj za dušo pa za zanamce :P


  6. v zadnjem odstavku si res napisou februar

  7. andraz182

    ups, my mistake. Bom popravil :)


  8. a to si sam pogruntu da se ljudje spreminjamo al ti je kdo povedu ? :D

  9. čebelca

    sj to tko k blog. k berem za nazaj ne morm vrjet, ka se mi je takrat zdeu problem. enako čez neki časa ne bom mogla vrjet kaj se mi zdj zdi problem. Sploh mi je pa najbol zanimivo kaka prefekcionistka sem ratala.



Komentiraj


h1

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !