Povsem običajen torek
20.01.2009
Zbudim se šele ob osmih. Bog nam je dal prvi dve šolski uri prosti. Mogoče pa bog vendarle obstaja. Kljub temu, da sem ateist … Pa vendar, to je že druga tema, ostanimo pri torku. Ura je osem zjutraj. Odprem oči ter se zazrem v prelep sončen dan. Spijem skodelico kave, kakava, soka, nekajpačžeodvisnooddneva, si nadenem šolsko torbo, v ušesa iPod ter se odpravim proti šoli. Na postaji čakam na avtobus številka 2 ali 20 ter se odpeljem dve postaji naprej. Ob takem času na srečo ni gužve. Gužva je nekje od sedmih do pol osmih. No ja, ne gužva … Kot me je naučila bivša prfoksa za slovo: »GNEČA je pravilno slovensko. Kar poglej v SSKJ!« Čez dve postaji stopim dol in se odpravim v matematično učilnico.
Matematika, moj najljubši predmet, seveda! Beri naprej »
Zbudim se šele ob osmih. Bog nam je dal prvi dve šolski uri prosti. Mogoče pa bog vendarle obstaja. Kljub temu, da sem ateist … Pa vendar, to je že druga tema, ostanimo pri torku. Ura je osem zjutraj. Odprem oči ter se zazrem v prelep sončen dan. Spijem skodelico kave, kakava, soka, nekajpačžeodvisnooddneva, si nadenem šolsko torbo, v ušesa iPod ter se odpravim proti šoli. Na postaji čakam na avtobus številka 2 ali 20 ter se odpeljem dve postaji naprej. Ob takem času na srečo ni gužve. Gužva je nekje od sedmih do pol osmih. No ja, ne gužva … Kot me je naučila bivša prfoksa za slovo: »GNEČA je pravilno slovensko. Kar poglej v SSKJ!« Čez dve postaji stopim dol in se odpravim v matematično učilnico.
Matematika, moj najljubši predmet, seveda! Beri naprej »
