andraz182

Kljub temu, da je ta dogodek bil že kar nekaj časa nazaj, mislim da je vreden objave. Krst fazanov pač ni kar tako. To se zgodi le enkrat na leto. In štirikrat v življenju (no ja, nekateri krst doživijo tudi petkrat, šestkrat … Pa vendar, običajno štirikrat ane?). In le enkrat maš prav ti čast krstiti nove fazančke, nove prvošolčke, mlado meso, polno prestrašenih in zbegajočih oči. In prav letos smo to čast imeli mi. Kaj smo jim pripravili za vstop med tiste »prave Poljance«, lahko vidite na slikah.

Začelo se je z risanjem f-jev. Letos so bili pručki že tako zdresirani, da so si prav želeli dobiti te f-je. Svašta. V naših cajtih smo se še upirali, in si resno nismo želeli teh črnih fjev in drugih čačkarij po obrazu. Letos se fazanom zdi prav kul, da jih maš. Tisti, ki je najbolj počičkan, je najlepši. Japajade.

Prvošolčke smo stisnili v nek kot, ostali gledalci pa okrog njih. Mislim, da je bila večalmanj prisotna kar cela šola. Še učitelji so prišli gledat ta zgodovinski dogodek.

In še pogled od zgoraj na trumo Poljancev. Mislim, da nas je okrog 1.000. Zanimiv razgled, a?

In še neverjetna fotka prvega izmed dvanajstih apostolov, Vida.

Aja, da ne boste mislili, da so takšna mašna oblačila pri nas vsakdanja … Letošnja tema krsta je bila bolj cerkvena. Že pred začetkom samega dogajanja, je po šoli zadišalo po cerkvenem kadilu, ki pa nas je spremljal čez cel krst. Kot v cerkvi. Če je treba fazane krstit, potem je treba šolo spremenit v cerkev ane? Brez cerkvenega krsta, krščanskih križov in maše pač ne gre.

In nato se je začelo. Vsi fazani v vrsto! Na kolena! Takoj zdaj. Marš na kolena!

Sicer je bilo izbranih fazanov le 14, vsi ostali so krst občutili s koruzo. Frrrrrrrrrrrrrrrrrrrr …

Izbranih 14, pa je opravljalo različne naloge. Kot so povedali apostoli, so morali preko posameznih ovir priti do konca. Še fotka, kako so opravljali prvo oviro:

Cilj: Tisti par, ki prvi poje jabuk, zmaga. Ostale ovire so bile hujše … Od pitja neznane rozaste tekočine, do »kdordlječasazdrživizjemnosmrdečiškatli«, pa do iskanja sporočila v surovih ribah. In ja, na koncu so se le nekako prebredli. In zdaj so nam enaki. No ja, ne čisto … Vsaj malo bolj podobni. Ampak kljub temu, …

še vedno so fazani. Frrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr!

—————————————————————————————————————–

no. 160:

Nek možakar se sprehaja ob nekem jezeru. Pride do table, na kateri piše z velikimi črkami: »Pozor pedri!« Misli si svoje in gre naprej, toda po nekaj sto metrih spet zagleda tablo, tokrat precej manjšo z manjšim napisom: »Pozor pedri!« Spet skomigne z rameni in se odpravi naprej. Po nekaj sto metrih pa spet opazi čisto majhno tablico pri tleh. Skloni se in prebere napis: »Opozorili smo vas!«

Objavljeno 1.12.2008 ob 08:55 Zapisano pod: fuckin´ school. Vse odgovore na ta vnos lahko spremljate preko RSS 2.0 vir. Lahko pustite komentar, ali Trackback iz vaše lastne strani.