Arhiv za December, 2008

Pregled leta 2008


h1 31.12.2008

Takole se zdaj končuje letošnje leto. Še en dan nam je ostal, pa bomo v letu 2009. Zdaj že lahko odštevamo ure, kaj kmalu pa bomo lahko tudi minute in nato sekunde. Še malo. Jaz pa ob koncu leta ravno pregledujem letošnje slike in blog ter se spominjam prejšnjih dni. Minulih lepih, zanimivih, dobrih 364 dni.

Lani sem začel s tole objavo: http://andraz182.blog.siol.net/2008/01/01/brez-besed-alkohol-je-kurba/ , letos upam da jutro po silvestrovem ne bo (pre)hudo. In ko ravno pregledujem Google analytics (nekateri sicer pravijo, da ni najbolj zanesljiv ter obstaja en kup drugih, boljši programčkov, vendar je meni kar všeč. Torej, ko pregledujem Google analytics … ) se lahko malce pohvalim, da je moj blog v celem letu odkrilo kar 37900 ljudi, stran pa je bila obiskana kar 65000-krat. Po guglovi statistiki naj bi povprečen bralec prebral 1.7 strani ter na blogu ostal dobro minuto. Kar lepa številka, kajne? Saj ne rečem, tole ne znese niti za en procent obiska kakšnega jonasovega ali seks.blog –a, a vendar. Tako zanemarljivo tudi ni.

Naj objavim še top 3 objave, ki so bile v preteklem letu najbolj obiskane. Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Božične počitnice, božiček, božič in praznovanje novega leta


h1 22.12.2008

Pa začnimo lepo po vrsti … Z božičnimi počitnicami. Še tri dni do teh nestrpno pričakovanih počitnic. Danes ravno še pišemo nemščino (upajmo, da bo pozitivno), potem bodo pa kmalu teli prazniki. Upam, da bodo kaj bolj veseli kot teli zadnji dnevi. Šola mori, dougcajt najeda, treba bi se bilo učit, pa še prave zimske idile ni. Brez snega, brez mraza, sploh ni čutiti tega predbožičnega, zimskega vzdušja. Bolj predvojno vzdušje, še malo pa bomo res začeli tole vojno s Hrvati. Prav nič nam ne manjka (no ja, seveda vsi gledamo na to, da nam vedno kaj fali in nikoli ni popolno), ampak mi hočemo še več. Ne bi morda Hrvatom pustili vstop v EU ter tako vsaj malce omilili zadevo? Ko eveningstar piše o tem, kako se bo zdaj, zdaj spremenil svet in nam bo šlo bolje ter se nam ponovno prikazal Maitreja, jaz samo upam, da ne bo šlo še bolj navzdol. Da ostanemo kjer smo, da se ne bomo zapletli v še kaj hujšega. Čedalje bolj nemirno postaja. Ali pa morda le jaz tako čutim. Nekateri se veselijo in praznujejo že sedaj, meni pa tele zadnje dni ravno do tega. Zdi se mi, da le nemočno opazujem dogajanja okoli sebe.

Saj vem, nič kaj optimistično ni bilo tole. Če sem vam sedaj zamoril dan z mojim pogledom okoli sebe, se opravičujem. Tisti, ki imajo razlog za veselje, naj se veselijo. Privoščim jim. Mene pa bo verjetno kaj kmalu minil pesemizem ter bom prešel v bolj prešerne volje. V bolj optimistične vode, saj … Še malo pa se nam prikaže Maitreja, potem pa bo šlo vse na bolje! Pa še božič je pred nami, pa še vse je v lučkah, vsi se imamo lepo, še nekaj dni pa se bomo obdarovali (še enkrat, če me prejšnjič niste dobro razumeli … božiček ne obstaja. Oziroma obstaja več božičkov. Na vsako družino ene dva božička, haha), bili v družbi svojih bližnjih in pri tem dejstvu zagotovo ne more biti nič slabega in pesimističnega. No ja, saj … Če pogledam z drugega zornega kota, lahko spredvidim, da niti ni tako slabo. Le kakšen sneg bi pa vseeno lahko zapadel, kajne?

Sedaj me verjetno pljuvate vsi tisti privrženci sonca in morja, vendar … Tale filmček si poglejte, pa boste videli, zakaj zna biti tudi sneg zabaven. (mlajšim od 13. leta ogled filma zaradi eksplicitnih vsebin prepovedan)

YouTube slika preogleda

Kaj hočeš, prvi sneg, družba prijateljev in malo dolgčasa, pa si popestrimo dan :) Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Še nekaj dni do božiča in odpiranja daril


h1 15.12.2008

Še natanko devet dni, če tole objavo berete danes. Če ste malce pozni pa je do božiča le še kakšen dan.

V Ljubljani so že zdavnaj prižgali lučke, božično-novoletno vzdušje se da čutiti na vsakem koraku. V centru mesta so postavljene stojnice, že skoraj vsak državljan je v zadnjih dneh spil vsaj en kozarec kuhanega vina, množično se postavljajo in okrašujejo jelke (tiste taprave, ali pa kar umetne. Doma imamo kar tako umetno. Ni treba skrbet za iglce, pa še lepša je od tiste naravne), v trgovinah je čedalje več sladkarij, božičkovih kap in druge rdeče navlake, ki jo človek zares ne potrebuje, v zimskem, božičnem času pa ljudje kar kupujejo in kupujejo podobne rdeče-bele, zlate, srebrne, »nimavezekakšne sam da se sveti« bedastoče. Zakaj? Za darila, kaj pa!

Saj ne rečem, da ni lepo, tisti sneg, pa lučke, pa jelka, pa božično vzdušje, samo … S tem se že malce pretirava. Ni Sanader prepovedal božič? Edino prav. No okej, ravno ukinit ga ne bi bilo treba. Še vseeno mislim, da je božič nek poseben čas. Ko se vsa družina zbere na kupu, ter je miza polno obložena z ne samo petimi jedmi, ampak ene petindvajstimi … različnimi. Pa potem odpiranje daril, kakršnakoli že so ter veseli obrazi, slikanje ob jelki in darilih. In na koncu, ko zaspiš lepo v miru, v mislih pa se ti že vrti isti dan, čez 364 dni.

Ups, zdaj sem vam pa izdal, da božiček ne nese daril. Jah kaj hočeš, letos je recesija, pa božiček tudi ni tako bogat, da bi kar vsakemu prinesel darila. Moramo še mi kupiti kakšno, da malce opravičimo božička. No okej, dost zajebancije. Božiček ne obstaja. Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Pofočkan aka. I have been tagged!


h1 12.12.2008

Tale objava je izključno samo zaradi tega, ker jo nekako »moram« objaviti. Zakaj? Ker sem bil pofočkan.

Čebelica me je prisilila, da naj na blog napišem 7 resnic o sebi, oziroma kot pravijo pravila:

Angleško pa menda že vsi znate, kajne? No, če je slučajno še kakšna izjema: Gre za to, da napišeš 7 resnic o sebi ter nato to sporočilo predaš naprej sedmim naključnim ljudem. Evo, mojih sedem resnic: Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Kako smo se spreminjali skozi gimnazijska leta


h1 8.12.2008

Kljub temu, da gimnazijskih dni še vedno ni konec, se je naše razredno fotografiranje na Gimnaziji Poljane končalo. Prvič smo se kot prvi, vsi preplašeni fazani slikali leta 2005, kakšen mesec nazaj pa smo se slikali še četrtič. Kot zadnji, četrti letniki, »tistitaglavni na šoli«. Pa se vrnimo na sam začetek … Ko se je pisal prvi september in prvi šolski dan leta 2005. Polno novih obrazov, novih ljudi. Mnogi so me imeli za čudnega. Pa saj tudi ostali niso bili prav nič drugačni. Če sedaj pogledam za nazaj, lahko rečem, da smo se spremenili. Zeloo spremenili; in to na bolje. Evo, takšni mali ficki smo bili v prvem letniku …

Nato je prišlo naslednje šolsko leto. Prvi letnik je šel skozi kot šus. En dva tri in že smo bili drugi ha. Kljub temu, da smo bili leto starejši, smo bili še vedno tako … mladi, majhni, čudni, smešni, zanimivi. To leto, je bilo zame zares čudno … Nevem, nisem se ravno dobro počutil v razredu, nismo se dobro ujeli, razred kot celota ni dobro funkcioniral, a vendar, v tretji letnik smo se prebili. Čeprav smo naslednje leto izgubili kar dva, sta bila v drugem letniku še vedno z nami. Še spomini … Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Windows Live Messenger. Le kdo ga še nima?


h1 5.12.2008

Na začetku poglejmo kaj to sploh je. Pa saj že skoraj vsi veste kaj je ta znani MSN, ane? Če pa ste slučajno med tistim enim odstotkom ljudi, ki ne uporabljate tega, naj razložim … Kot lahko vidimo na uradni strani Windowsov:

Po domače: Program, ki je namenjen uporabi čvekanju prek interneta. Kot nekakšen telefon, samo da gre prek interneta, pa še zastonj je. Pa saj ga itak poznate, kaj sploh razlagam.

Zanima me edino, koliko ljudi sploh svojega MSN naslova nima? In pri tem niso mišljeni kakšni afriški otroci, ki interneta še poznajo ne. Zanima me, koliko ljudi, ki uporablja internet nima lastnega MSN-ja? Dandanes ga ma že vsak. Kot je to pred leti veljalo za telefon, nato za računalnik, nato za mobitel, pred kratkim še za internet, sedaj pa ko ima že skoraj vsak vse od prej naštetega, se sprašujem … Le kdo še nima msnja? Še ko vprašaš koga za kontakt, ga dandanes vprašaš po msnju. Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Kako so najmlajši Poljanci preživeli njihov krst


h1 1.12.2008

Kljub temu, da je ta dogodek bil že kar nekaj časa nazaj, mislim da je vreden objave. Krst fazanov pač ni kar tako. To se zgodi le enkrat na leto. In štirikrat v življenju (no ja, nekateri krst doživijo tudi petkrat, šestkrat … Pa vendar, običajno štirikrat ane?). In le enkrat maš prav ti čast krstiti nove fazančke, nove prvošolčke, mlado meso, polno prestrašenih in zbegajočih oči. In prav letos smo to čast imeli mi. Kaj smo jim pripravili za vstop med tiste »prave Poljance«, lahko vidite na slikah.

Začelo se je z risanjem f-jev. Letos so bili pručki že tako zdresirani, da so si prav želeli dobiti te f-je. Svašta. V naših cajtih smo se še upirali, in si resno nismo želeli teh črnih fjev in drugih čačkarij po obrazu. Letos se fazanom zdi prav kul, da jih maš. Tisti, ki je najbolj počičkan, je najlepši. Japajade.

Prvošolčke smo stisnili v nek kot, ostali gledalci pa okrog njih. Mislim, da je bila večalmanj prisotna kar cela šola. Še učitelji so prišli gledat ta zgodovinski dogodek. Beri naprej »

  • Share/Bookmark