andraz182

Vem, zadnje čase sem len. Če še Blazz prizna zase da je len, ki več napiše od mene in je bolj priden, sem se jaz zares polenil. Priznam. Vendar kljub temu upam, da ne zamerite. Vsaj enkrat na teden pa že napišem kakšno objavo. No ja, če je res kriza ter ni idej, fotk ali pa le preprosto zmanjka časa se tudi malce prestavi. Sploh pa brezveze blebetam. Namesto, da se opravičujem zvestim bralcem kako redko pišem bi lahko namesto tega napisal kaj pametnega, kajne? No okej, naj vam bo …

Da se na začetku še malce pohvalim, zadnja objava je bila celo izpostavljena na naslovni Siolovi strani .. Rezultat: 2.943 klikov na mojo stran. Zanimivo. Koliko klikov dnevno mora potem imeti šele Siol …

Danes niti nimam posebnih novic. Brez prave ideje za pisanje, brez pravega občutka. Zadnje čase sem ugotovil, da raje brskam po drugih blogih kot po svojem. Ampak vseeno, kdaj pa kdaj pa že najdem čas za svojega. In tudi sedaj je tako. Na začetku sem sicer mislil kaj napisati v zvezi z aktualnimi novicami, kakšen komentar na ameriške volitve ali pa na aktualno dogajanje v politiki. Vendar, ne bom … Še polnoleten nisem (oo, še 3 mesce pa boo!), pa bi že začel s takimi »globokimi« debatami. Ne hvala. Tolko pa res nisem na tekočem, da bi kaj kritiziral trenutno vlado ter se tako veselil zmage Obame. Komaj kakšen verjetno ve, kaj so Američani sploh pridobili z novim predsednikom, če sploh so kaj in kako se bo kaj prihodnost razpletla sedaj, kaj šele jaz. Majhen, nemočen bloger. Okej, konec. Začnimo poglavje številka dve.

Že dolgo nisem nič napisal o svoji soseski … Sploh sem kdaj? O tistih, ki živijo blizu mene, o svojih sosedih, svojih frendih »s Poljan«. Ja, malce ironično … Hodim na Gimnazijo Poljane, pa še v Novih Poljanah živim, hah. No, da malce predstavim naše Poljance, vsaj tistih nekaj stalnih, s katerimi se družimo že dolgih … 7 let? Pa je res dolgo od takrat ko smo se vselili, sem mislil da se ne poznamo tako dolgo. Evo, naj najprej pokažem tole našo sosesko, lepa harmonija belih in rjavih blokov. Ja, če ste mislili, da živim v hiši, ste se zmotili. Živim v Ljubljani. In tu ne živi ravno dosti ljudi v hišah. Enostavneje povedano, prekleto malo je takih bogatunov ali pa tistih, ki so hišo podedovali. In ja, fotka naselja:

Pa da predstavim še tiste true Poljance. Okej, ne ravno vseh, ker nas tukaj živi kar veliko, le nekaj tistih, s katerimi se srečujem vsak dan. Pa začnimo pri … Fukotu. Prava imena res ne bom omenjal, ker tako in tako nimajo posebnega smisla, zato le vzdevki. Sicer ni lih baš kuhar, ampak vsaj hrenovke zna spečt. In še … Fuko v elementu:

In še lepi trije. Na levii fuko, potem Jurčk in na desni Jaka. A niso lušnii?

Phahaha, okej, dost zajebancije. Rolanje v prelepem jesenskem dnevu. Najlepša stvar. Še posebno v družbi najboljših prijateljev. Takole se držimo za roke in potem rolamo.

Heh, zdaj pa zadost. Malce norčevanja ne škodi (upam sicer da ne bodo kaj preveč zamerljivi …), ampak preveč pa tudi ni lepo. Gre za fotki, ki sta bili slikani čisto naključno, ko smo se enkrat za spremebo spravili na rolarje. Ponavadi nismo ravno tisti roller-fanatiki. Počnemo prej kaj drugega, kot to. No, da ne bom samo jaz nakladal naj se še kdo izmed nas/vas javi v komentarjih, vsem drugim pa lep pozdrav!

p.s. Telefonske številke od določenih ljudi so strogo osebne.

—————————————————————————————————————–

no. 155:

Sin vpraša očeta: »Oče kako, da sta ti in mami oba belca, jaz sem pa črn?« Oče: »Ko bi ti vedel sine, kakšna žurka je bila … Bodi vesel, da nisi podoben Miki Miški.«

Objavljeno 11.11.2008 ob 16:45 Zapisano pod: mix of evrithing. Vse odgovore na ta vnos lahko spremljate preko RSS 2.0 vir. Lahko pustite komentar, ali Trackback iz vaše lastne strani.