Ponosno predstavljam svojo sobo


h1 3.09.2008

Moj čisto navaden, povprečen šolski dan, se ponavadi, začne takole … Zbudim se, oziroma me zbudi budilka, okrog sedmih, se pretegnem, iz postelje vržem budilko in šele ene tretjič ko zazvoni se končno vstanem in se počasi stokajoč odpravim do kopalnice. Tam opravim pač vse kar opravim (dvomim, da vas dejansko zanimajo čisto vse malenkosti, ki jih počnem), v dnevni sobi prižgem računalnik, z mize vzamem kar je pripravljeno (kakšna skodelica čaja, ali kaj podobnega) in se za pet minut postavim pred televizor. Ravno toliko da preberem včerajšnje novice po teletekstu in spijem tisti čaj. Nato se preoblečem, in čakam na sošolkin klic … Da se končno le spravim iz stanovanja in se sprehodim do šole. No ja, bolje rečeno … Odpeljem. In tako preživim par ur v šoli, o tem kaj tam počnemo pa kdaj drugič (učimo se bolj malo se mi zdi).

Nato spet pot nazaj, se preoblečt, skuhat in pojest kosilo in nato mojih par minutk (, ki se vsake toliko tudi malce razvlečejo) pred računalnikom. In nato tiste minute pred blogom … Ravno toliko da pogledam bloge, ki jih imam v blogroli, tu pa tam pa pogledam tudi kakšnega novega, še kakšnega neprebranega … In več ali manj mi niso ravno všeč. Nevem. Tiste, ki so mi zares pri srcu, si jih dodam med priljubljene (, kot lahko vidite tukaj desno), drugi blogi pa so mi povečini bolj tako. Ne ravno preveč všečni. Osebno nimam preveč rad blogov brez slik (izjema je seveda zloba in podobni, ki so pač razred zase), blogi Z zArEs ČuDnO pIsAvO So tUt KrEnI, prav tako ne prebavljam blogov z nevemkakšnimi črkami, barvami in nevemšečim. Nevem, takšnih blogov pač ne prebiram rad. Morda sem pač eden posebnih.

Pa da nebom preveč kritičen … Obstaja pa tudi ogromno blogov, ki jih zares rad prebiram. Tako lahko začnem s kakšnimi tematskimi (št. 1 je vsekakor Homerun, ne zaostaja tudi kakšen seks ali Irena), blogi, ki jih pišejo znane osebnosti (lep primer: Godler), poetični (Medvedov brlog), seveda pa so mi všeč kakšni osebno izpovedni, včasih tudi s kakšno aktualno temo (tukaj pa seveda prevladata Tina in Klemenix). Končni zmagovalec vseh … tisti, ki ga kot prvega vedno kliknem pa še vedno ostaja: Blazz.

Šele zdaj, ko prebiram tole celotno objavo, se mi kratkomalo zdi zares čudna, vendar kljub temu … Da vsaj malce omenim še ostale blogerje, ter jim povem da so zares kul. Pa upam še na čimveč podobnih blogov tudi v prihodnje. Tisti »tadobri« pa kar ostanite takšni kot ste.

p.s. Pa da ne bo pomote še glede naslova … Besede o moji sobi so, mislim da, odveč. Zatorej le fotografije. Pa ne cele sobe, le delček po delček. Če boste pridno sestavljali, pa boste morda lahko kdaj videli tudi celo.

In še to, da ne bom pozabil omeniti .. Ker sem ravno obljubil da bom objavil, pa tudi zato, ker je to sveta resnica. Uroš Bizilj = Legenda. Ga ne poznate? Sram vas bilo … Vsaj tukaj bi lahko pogledali. Pa lep pozdrav!

—————————————————————————————————————–

no. 146:

Pri ameriški agenciji CIA, so se odločili, da potrebujejo v svojih vrstah tri nove člane; in sicer dva moška in eno žensko. Vsak kandidat naj bi naredil test, ki bi bil pogoj za sprejem v agencijo. Komisija pokliče prvega moškega. V roke so mu dali pištolo in ukazali, da gre v sosednjo sobo in ustreli človeka, ki je tam privezan na stolu. Moški stopi brez odlašanja v sobo in za seboj zapre vrata. V sobi je na stolu prive­zana njegova žena, zato gre ven iz sobe, da članu komisije nazaj pištolo in mu reče, da svoje žene ne more ustreliti. Seveda ni bil sprejet.

Na vrsti je bil naslednji moški, komisija je postopek ponovila, vendar so tudi njemu podtaknili ženo, ki je ni mogel ustreliti, zato testa ni naredil. Na vrsti je bila ženska. Kot njunima predhodnikoma, so tudi njej dali v roke pištolo, jo napotili v sobo in ukazali, da ustreli svojega moža privezanega na stolu. Ženska vstopi, vrata se še niso dobro zaprla, ko se iz sobe zaslišijo glasni streli. Po končanem streljanju pa se je iz sobe slišal glasen ropot in razbijanje. Takoj za tem iz sobe vsa jezna in razburjena pogleda ženska, se obrne k članu komisije in zavpije: »Kateri butelj mi je dal pištolo z slepimi naboji, pokončati sem ga morala kar s stolom.«


  • Share/Bookmark
 
Objavljeno v 3.09.2008 ob 18:28 in zapisano pod Pred kompom in pet metrov okrog njega .


14 komentarjev na “Ponosno predstavljam svojo sobo”

  1. andraz182

    Tale prenova blogosa pa mi zares ne diši … Prevelika, brezvezna oglasna sporočila, nenavadno vstavljanje besedila in slike, pa še branje je zaradi teh oglasov težko … Predlagam da se uveljavi prejšnjo verzijo, mi je bila mnogo bolj všeč ;)

  2. čebelca

    oh… lepe uteži :razz:


  3. hm. southpark slikico iz okna bi. se da dobiti kopijo? :D


  4. aja, fotke so pa fajn.

  5. Blazz

    madona no, madona…mi je kar malce greben zrastu zdej…. :cool:

  6. turbofolker

    :( mene pa ni

  7. turbofolker

    Pa en majhen predlog :) ne bi blo slabo da mas komentarje na desni strani :)

  8. andraz182

    @rozazvezdica: Lahko, lahko :)

    @blazz: Hehe, kr nej ti :P

    @turbofolker: Se oproščujem, bom pa upošteval tvoj predlog ;)


  9. ja za astronomske vsote? :D

  10. andraz182

    u ja, številke se gibljejo okrog miljona :P


  11. …sam da si nekje v podzavesti mislo tud name :)


  12. Ej lepa risbica meni vsaka, ki se jo poskusu se mi ni obnesla.


  13. i just knew it…

  14. klemenix

    Opa, men je tud mal zrasu greben zdej :D :D

    Tnx :D



Komentiraj


h1

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !