andraz182 – Čokoholik

Verjetno se sprašujete od kod sedaj meni pomlad, če pa je sedaj poletje. Saj vem, malce sem zgrešil letni čas. Vendar sem se ravno danes spomnil, da bi lahko šel malce uredit tiste »stare fotografije«, ki sem jih poslikal letošnjo pomlad. Saj niso nič posebnega – par dreves, trave in rožic. Vendar kljub temu, nekatere so tudi zanimive.

Da ne bom spet nekaj natolceval in ne povedal ozadje teh fotk. Vsaka fotografija ima svoje ozadje, svoje srce in dušo. Okej, to mogoče že pretiravam, vendar ima vsaka fotka neke svoje značilnosti. Prav tele fotke so bile slikane letos spomladi, ko sem se nekega dne odpravil na dolenjsko. Na nedeljsko kosilo k babici, bi se lahko reklo. In ker tam na žalost nikogar ni bilo (razen babice in dedija seveda), začuda je skoraj cela vas, ki jo poznam, izginila neznano kam, sem se odločil malo fotografirati. Kar tako, iz ljubega dolgcajta. Mogoče pa mi kakšna fotka še uspe, kaj pa veš. Konec dneva sem imel dve kartici, skupaj veliki 3GB, skoraj popolnoma polni. Ampak kaj če ti toliko fotografij, ko je pa ravno vsaka deseta, stota … Kaj stota, vsaka petstota je vredu, lepa.

No, sedaj pa še vam pokažem kaj sem kaj uspel nardit. Sem izbiral bolj naključno, tako da niso ravno najlepše. Sicer pa tudi nisem kakšen strokovnjak za fotografijo, tako da lahko da sem kakšno lepo tudi spregledal. No, vseeno. Malce za pokušino, da se spomnite lepih pomladnih dni. Če imamo že poletne dneve grde, polne dežja, neviht in toče.

—————————————————————————————————————–

no. 139:

Mujo in medved nekje v globokem gozdu v Bosni sedita in igrata šah. Mimo pride unproforjevec, debelo pogleda in vpraša Mujota: »Mujo, hočeš li mi prodati ovog medveda, da ga vozim u Ameriku, pokazat ljudima, kako igra šah?« Mujo: »Pa uzmi mene, več sam ga dvaput pob­jedio.«