andraz182

No, takole približno izgledajo naše kemijske vaje pri pouku kemije. Začnejo se tako, da si vsi skopiramo tiste učne liste od enega samega, ki ima tisti »obvezen učni pripomoček«, neke vaje z delovnimi listi za opravljanje kemijskih laboratorijskih vaj. Nato si vsak nadene tisto grdo, razcapano modro ali belo haljo (karkšnokoli že pač ima), se posedemo na točno točno določena mesta ter pričnemo z vajo.

Na začetku nam prfoksa razloži kako in kaj, se dere na nas, da nič ne znamo, na koncu obupa ter se zapre v svoj kabinet, mi pa moramo potem sami mešati kemikalije, jih segrevati ter ugotavljati spremembe … Z eno besedo: bedarija na kvadrat. No, same vaje po sebi niti niso slabo načrtovane, ker naj bi se ravno z laboratorijskimi poizkusi pridobivali neka praktična znanja, vendar se na koncu vedno znova izkaže kot neuporabno.

No, morala bi izgledati takole, da bi vsi nosili neke zaščitne rokavice ter se striktno držali navodil, ki so zapisana, nato pa tudi sami odgovorili na neka teoretična vprašanja. Aja, pa še neko predznanje naj bi imeli … Haha. V resnici pa sama vaja izgleda takole: Vsak prinese svojo haljo (če jo ravno ima, če pa nič), skopiramo tiste delovne liste, eden naredi vse poskuse ter vse kar je treba, drugi (tisti, ki ima kaj pojma o tem, kaj sploh delamo ter o čem se sploh gre) napiše odgovore na vprašanja, nato pa vsi drugi prepišemo. Sem rekel prepišemo? Ah ne, pomota … Prepišejo

In tako se vaja konča. Ponavadi sicer pride tudi do kakšnih zapletov, kot je naprimer tale:

Ampak na koncu skoraj vsi dobimo dobre ocene ter smo srečni in zadovoljni. Kljub temu da nimamo pojma kaj sploh smo delali ter o čem je sploh tekla beseda …

———————————————————————————————————————-

no. 108:

Slepec in njegov na eno oko slepi prijatelj gresta s čolnom veslati po Blejskem jezeru. Pa se zmenita, da gresta na otok. Slepec je veslal, na eno oko slepi pa je krmaril. Mine pol ure: Veslač: “Sva že tam?” Krmar: “Ne še.” Čez eno uro… Veslač: “Sva že tam?” Krmar: “Ne še.” Veslač naprej vesla, ko se zgodi nesreča. Z veslom zadane ob skalo, veslo se odbije in krmarju razlije dobro oko. Sedaj sta v čolnu oba popolnoma slepa. Krmar zakolne: “No, sedaj sva pa tam!” Veslač si oddahne: “Končno!” in stopi iz čolna.

Objavljeno 16.04.2008 ob 13:14 Zapisano pod: mix of evrithing. Vse odgovore na ta vnos lahko spremljate preko RSS 2.0 vir. Lahko pustite komentar, ali Trackback iz vaše lastne strani.