Arhiv za 17.10.2007

Z letalom do Londona. Prvič.


h1 17.10.2007

Uvod sem zapisal že prejšnji teden, danes pa objavljam uradni začetek potovanja v London: Dan številka 1.

Na letališče Maribor sva prišla dve uri prej. Popolnoma brez veze. Letalski ponudniki ti težijo, da moraš na letališče priti vsaj uro in pol pred vzletom… Ni treba. No ja, vsaj pol ure prej pa že moraš biti, če nočeš, da ti pred nosom zaprejo tiso prijavno okence ter tako namesto na letalu obstaneš na letališču. No, ampak midva na srečo nisva. Bila pa sva pred poletom deležna zares temeljitega varnostnega pregleda. Mislim, zares temeljitega. Za primer lahko podam, da se je moral nek Maribočan za nama sleči skoraj do gat. Zakaj? Ker je bil nek težek rocker ter je nosil hlače s kovinskimi dodatki in srajco z kovinskimi gumbi; vsi kovinski predmeti pa »morajo« iti čez tisto napravo, ki ima neke super-senzorje. Ah, odkar so letalski teroristični napadi se je varnost na letališčih zares zaostrila. Pa saj bomo že preživeli… Sam polet do Londona je trajal približno dve uri. Polet ni bil nič posebnega, edino kar mi je zares padlo v oči pa so bile srečke. Na letalu lahko kupiš srečko in dobiš avto… Mogoče.
de.jpg

Ko sva prispela do londonskega letališča Stansteed sva prevzela prtljago, kupila karto za vlak do samega centra Londona, nato pa sva se odpravila na vlak, ki je kar pod letališčem. Na Liverpool Street Stationu, sva kupila nujno potrebno Oyster card (karta, ki je podobna naši avtobusni tedenski vozovnici, vendar tam velja tudi za podzemno železnico) ter se z double-deckerjem odpeljala do slovenskega katoliškega misijona, kjer sva tudi preživela naslednjih šest dni. Toda najti slovenski misijon ni bilo tako lahko. Kot prava turista, sva se že takoj zajebala in prehitro odšla dol iz avtobusa ter tako hodila ¾ ure, preden sva prišla do »doma«. Naj še povem, da v tem slovenskem katoliškem misijonu prebiva tudi slovenski župnik, ki pa oddaja sobe v najem… Izključno Slovencem. Beri naprej »

  • Share/Bookmark